<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119271"><dc:title>Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Banski Štiavnici</dc:title><dc:creator>Erklavec,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovaška</dc:subject><dc:subject>Banská Štiavnica</dc:subject><dc:subject>banskoštiavniška arhitekturna delavnica</dc:subject><dc:subject>poznoromanska arhitektura</dc:subject><dc:subject>romanska bazilika</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga obravnava zgodnje faze gradnje župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Banski Štiavnici na Slovaškem, ki je bila v 13. stoletju zgrajena kot poznoromanska bazilika. V delu sem se sprva posvetila arhivskim virom, literaturi ter stanju raziskav. Ključnega pomena je bila predvsem ponovna analiza listine iz leta 1275, ki je ponudila drugačno razlago od do sedaj uveljavljene. Tako sem v delu podprla tezo, da je bila cerkev postavljena še preden je bil ob njej po prihodu dominikanskih menihov leta 1275 postavljen samostan. V nadaljevanju sem poskusila cerkev umestiti v širši evropski kontekst, pri čemer sem upoštevala njene stavbne prvine, kot so tloris, lombardsko križnorebrasto obokanje ter redko ohranjena stavbna plastika. Pri tem sem prišla do zaključka, da so bili vplivi cistercijanske arhitekture, ki so jih poudarjali prejšnji avtorji, zgolj posredni. Glavni vplivi naj bi prišli iz avstrijskega Podonavja; primerjava je bila narejena s skupino župnijskih in podeželskih cerkva v okolici Bad Deutsch Altenburga. Ta skupina je vplive najverjetneje črpala iz bavarskega Regensburga.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-06 07:15:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
