<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119223"><dc:title>»Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru Tribune in Studenta</dc:title><dc:creator>Mandić,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in družba</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Češkoslovaška</dc:subject><dc:subject>študentsko gibanje</dc:subject><dc:subject>študentski časopisi</dc:subject><dc:subject>neoavantgarda</dc:subject><dc:subject>nova levica</dc:subject><dc:subject>strukturalizem</dc:subject><dc:subject>praška pomlad</dc:subject><dc:description>V burnem letu 1968 so študentska gibanja na Zahodu iskala ideološko oporo v marksistični teoriji in vzpostavljala ambivalenten odnos s strukturalizmom. Ob prepletu strukturalistične in marksistične misli se je revolucija z ulic prenašala tudi v tekst in posledično v literaturo (in vice versa). Ta položaj se je ob novih medijih in rahljanju politične represije v socialističnih državah ter pospešenem odpiranju na Zahod v 60-ih letih različno prevajal v lokalna študentska gibanja na evropski kulturni periferiji. V magistrski nalogi me zanima, na kakšne načine so študentska gibanja v Sloveniji in na Češkoslovaškem vzpostavljala odnos do sočasne zahodne (predvsem francoske) literarne in teoretske produkcije in na kakšen način se je odnos med teorijo, literaturo in aktivizmom vzpostavljal na domačih tleh. To raziskujem na podlagi dveh osrednjih študentskih časopisov, Tribune (Slovenija) in Studenta (Češkoslovaška), ki sta leta 1968 prestopila okvire študentske periodike in se aktivno vključila v splošno politično in kulturno dogajanje ter se v svojih državah uveljavila kot dva pomembnejših družbenokritičnih časopisov tega obdobja. Ob primerjavi najdemo med časopisoma stične točke – literarne in teoretske objave so bile v obeh časopisih pogosto politično motivirane – in razhajanja: Student drugače od Tribune ni zavzemal osrednjega mesta kot časopis, ki bi objavljal neoavantgardno literaturo in sočasno teorijo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-05 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
