Bioaktivne snovi v izbranih užitnih samoniklih penušah (Cardamine spp.)Mihelj, Pia (Avtor) Šircelj, Helena (Mentor) Mikulič Petkovšek, Maja (Komentor) penušedlakava penušakrižnicebioaktivne snovizdravje ljudiV raziskavi smo določili vsebnosti nekaterih pomembnih bioaktivnih spojin v izbranih vrstah penuš (Cardamine L.), ki spadajo med užitne plevele. Rastline smo nabirali v spomladanskem času. Dlakavo penušo (C. hirsuta L.) smo nabirali v šestih različnih terminih, medtem ko smo ostale izbrane vrste penuš nabrali v enem časovnem terminu. Analizirali smo klorofile, karotenoide, tokoferole in fenolne spojine. Dlakava penuša je bila s stališča lipofilnih antioksidantov najbolj bogata v fazi tvorbe socvetij, ko smo izmerili največje vsebnosti karotenoidov (1,94 mg/g SM), klorofilov (5,07 mg/g SM) in tokoferolov (200 µg/g SM), a se ni statistično značilno razlikovala od prve faze vzorčenja listne rozete in faze cvetenja. Največje vsebnosti skupnih fenolnih spojin smo določili v vzorcih dlakave penuše, ki smo jih nabrali v fazi začetka cvetenja (15,55 mg GAE/g), cvetenja (16,87 mg GAE/g) in razvoja plodov (15,68 mg GAE/g). Če upoštevamo vsebnost antioksidantov, je dlakava penuša najbolj primerna za nabiranje v fazi cvetenja. Ugotovili smo, da se posamezne vrste penuš v vsebnosti bioaktivnih snovi med seboj statistično značilno ne razlikujejo. Izjema je bila travniška penuša (C. pratensis L.), v kateri smo izmerili največje vsebnosti skupnih tokoferolov in fenolov. V primerjavi z izbrano gojeno zelenjavo iz drugih raziskav so se brstična konopnica (C. bulbifera L.), dlakava, travniška in grenka penuša izkazale za zelo dober vir bioaktivnih snovi.[P. Mihelj]20202020-09-05 07:16:01Magistrsko delo/naloga119222sl