<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119177"><dc:title>Izboljšan prenos toplote pri vrenju na kemično obdelanih bakrenih površinah</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Matevž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehurčkasto vrenje</dc:subject><dc:subject>izboljšan prenos toplote</dc:subject><dc:subject>kemično strukturiranje površin</dc:subject><dc:subject>kritična gostota toplotnega toka</dc:subject><dc:subject>koeficient toplotne prestopnosti</dc:subject><dc:subject>inženiring površin</dc:subject><dc:description>Mehurčkasto vrenje spada med najbolj učinkovite mehanizme prenosa toplote in je tudi tehnično dobro obvladljivo. Prenos toplote pri vrenju izboljšamo s povečanjem koeficienta toplotne prestopnosti in dvigom kritične gostote toplotnega toka. Na izboljšanje prenosa toplote lahko vplivamo predvsem s spremembo mikro- in nanostrukture ter omočljivosti vrelne površine. V magistrskem delu smo ovrednotili vpliv kemičnega strukturiranja bakrenih površin na izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju. Bakrene vzorce smo kemično strukturirali s potapljanjem v alkalne raztopine, s čimer smo želeli doseči tvorbo mikro- in nanostrukture, ki ugodno vpliva na proces vrenja. Površine smo ovrednotili s posnetki elektronske mikroskopije in meritvami kota omočenja. Prenos toplote pri vrenju na strukturiranih površinah smo ovrednotili na merilni progi za vrenje v bazenu pod pogoji nasičenega vrenja dvakrat destilirane vode pri atmosferskem tlaku. Na podlagi meritev oz. izračunov gostote toplotnega toka in pregretja površine smo izrisali vrelne krivulje in določili koeficiente toplotne prestopnosti. Na neobdelani referenčni površini smo dosegli kritično gostoto toplotnega toka 1385 kW m-2, ki smo jo s kemičnim strukturiranjem povečali na maksimalno 2000 kW m-2. Koeficient toplotne prestopnosti je na referenčni površini znašal 60 kW m-2 K-1, na obdelanih površinah pa smo zabeležili vrednosti do 125 kW m-2 K-1.</dc:description><dc:publisher>[N. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 08:30:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119177</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
