<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119176"><dc:title>Matematični modeli za spremljanje in analizo obratovalnih parametrov Stirlingovega motorja</dc:title><dc:creator>Omahen,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stirlingov motor</dc:subject><dc:subject>analiza parametrov</dc:subject><dc:subject>matematični model</dc:subject><dc:subject>realni cikel</dc:subject><dc:subject>termični izkoristek</dc:subject><dc:description>V času večjih potreb po varčevanju z energijo ter višjih izkoristkov pri pretvorbi energije, se zanimanje za Stirlingove motorje znova povečuje. S tem pa je večja tudi potreba po ustreznemu matematičnemu modeliranju procesa in rezultatov meritev. V tej zaključni nalogi analiziramo parametre obratovanja laboratorijskega beta tipa Stirlingovega motorja s pomočjo programa Microsoft Excel. Merjena parametra sta tlak in celotna prostornina delovnega medija v motorju. Nabor podatkov smo razdelili na posamezne cikle in izrisali diagram p-V. Izračunali smo tudi temperaturo in entropijo v vsaki merjeni točki in izrisali diagram T-s. Izračunali smo delo iz vsakega od diagramov po trapezoidni metodi. Iz podatkov je bilo zaradi odstopanja od aproksimacije izračunanih parametrov razvidno, da je p-V diagram bolj zanesljiv pri izračunu dela kot posredno izračunan diagram T-s. Določena sta bila Carnotov in termični izkoristek procesa izključno iz merjenih podatkov. Motor je pri naših obratovalnih pogojih v povprečju dosegal 5 % termični izkoristek ali 40 % Carnotovega izkoristka.</dc:description><dc:publisher>[M. Omahen]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 08:30:44</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>119176</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
