<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119166"><dc:title>Analiza barvnega spomina za asociativne barve</dc:title><dc:creator>Stjepić,	Marta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bračko,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>asociativne barve</dc:subject><dc:subject>barvni spomin</dc:subject><dc:subject>zaznavanje barv</dc:subject><dc:subject>barvna razlika</dc:subject><dc:description>Barve predstavljajo enega izmed najpomembnejših dejavnikov v vsakdanjem življenju. Točno število obstoječih barv še ni povsem znano. Znano pa je, da imajo ljudje slab barvni spomin. Sposobnost pomnjenja barv je odvisna tako od značilnosti posameznika, kot tudi od situacije, v kateri nastopi potreba po priklicu barve. Področje barvnega spomina (zaznavanje in pomnenje nevsakdanjih barv) je zelo slabo raziskano. Diplomsko delo se navezuje na barvne razlike med vzorci, ki so vezani na kratkoročni ali dolgoročni spomin in na barvne razlike med asociativnimi barvami, barvnimi opisi. Namen dela je analiza dolgotrajnega barvnega spomina za izbrane asociativne barve in primerjava s kratkotrajnim barvnim spominom. Raziskovalni pristop je temeljil na opazovanju, opazovalci so določen čas opazovali določeno barvo, podobo ali opisno podano referenčno barvo. Barva je bila v prvem delu obravnavana ločeno od asociacij, v drugem in tretjem delu pa se je navezovala na asociacije. Prvi del je vseboval vse referečne barve, prikazane neodvisno od asociacij, drugi sivinske podobe znamk, tretji opisno podane barve.  Analiza rezultatov je pokazala, da si ljudje barve zelo slabo zapomnijo. Opazovalci so se v splošnem bolje odrezali pri testiranju kratkoročnega spomina kot dolgoročnega. Skupne barvne razlike so bile večje v primeru slednjega. Način podajanja predloge je opazno vplival na barvne razlike dolgoročnega spomina.  Ko je bila predloga podana sivinsko, so bili rezultati referenčnih barv skupine, prikazane v drugem delu raziskave, boljši. Opisno podajanje referenčnih barv, ki so bile prikazane v tretjem delu, ni pripomoglo k boljšim rezultatom. Spol opazovalcev ni zelo opazno vplival na same rezultate.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 08:01:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119166</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
