<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119152"><dc:title>Primerjava doz pri slikanju reber v anteroposteriorni in posteroanteriorni projekciji</dc:title><dc:creator>Rajnar,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žekš,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>rebra</dc:subject><dc:subject>AP</dc:subject><dc:subject>PA</dc:subject><dc:subject>fantom</dc:subject><dc:subject>absorbirana doza</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:subject>produkt doze in površine</dc:subject><dc:subject>rentgenski aparati</dc:subject><dc:subject>dozna obremenitev</dc:subject><dc:description>Uvod: Rebra slikamo v anteroposteriorni, posteroanteriorni, redko v polstranski projekciji. Slikamo lahko stoje ali leže, pri slikanju pa je pomembno, da pacient ne diha, saj to lahko povzroči neostrino anatomskih struktur na rentgenogramu. Pri diagnostičnih preiskavah z ionizirajočim sevanjem se ravnamo po načelu ALARA. Doze, o katerih se pogovarjamo v radiologiji so absorbirana, efektivna in ekvivalentna doza. Praktične dozimetrične količine, ki so pogosto merjene v klasični radiologiji so vstopna kožna doza ter produkt doze in površine. Namen: Namen diplomske naloge je primerjati produkt doze in površine in efektivne doze pri slikanju reber v AP in PA projekciji ter razliko v dozni obremenitvi organov. Metode dela: V laboratoriju Zdravstvene fakultete smo slikali antropomorfni fantom z rentgenskim aparatom Multifix/Vertix, na katerem smo merili produkt absorbirane doze in ploščine slikovnega polja. Fantom smo slikali v AP in PA projekciji na preiskovalni mizi. Naredili smo 20 rentgenogramov, 10 v AP projekciji in 10 v PA projekciji. Velikost slikovnega polja je bila 35×43 cm, RGS pa 115 cm. Dozo ionizirajočega sevanja smo merili z DAP metrom. Z računalniškim programom PCXMC smo izračunali podatke o dozi na organe v prsnem košu in njegovi neposredni bližini (kostni mozeg, dojke, srce, jetra, pljuča, limfatično tkivo, požiralnik, trebušna slinavka, vranica, želodec, priželjc in ščitnica). Rezultati: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je razlika  povprečne vrednosti DAP v AP in PA projekciji 21,76 % in razlika v efektivni dozi 60,38 %, oboje v prid PA projekcije. Primerjali smo podatke o dozni obremenitvi na izbrane organe, kjer le kostni mozeg in vranica prejmeta nižjo povprečno dozo v AP projekciji, dojke, srce, jetra, pljuča, limfatično tkivo, požiralnik, trebušna slinavka, želodec, priželjc in ščitnica pa prejmejo nižjo dozo v PA projekciji. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da je PA projekcija metoda izbora, ko želimo zmanjšati dozno obremenitev na organe, saj se izognemo direktnemu obsevanju radiosenzitivnih organov. Slikanje v PA projekciji je enostaven način za zmanjševanje doze.</dc:description><dc:publisher>[A. Rajnar, A. Žekš]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 07:47:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119152</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
