Vpliv dodatnega usposabljanja radioloških inženirjev na prejeto povprečno žlezno dozoKlobasa, Nika (Avtor) Poderžan, Nika (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Alukić, Erna (Komentor) Medič, Mojca (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijamamografijadodatna usposabljanjakompresijska siladebelina dojkepovprečna žlezna dozaUvod: Mamografija je radiografska preiskava dojk, namenjena predvsem zgodnji diagnozi raka dojk. Poznamo diagnostično in preventivno mamografijo. Slednja se izvaja tudi v presejalnem programu DORA, kjer radiološki inženirji za opravljanje mamografskih preiskav potrebujejo ustrezno poklicno usposobljenost, opraviti morajo specialistično usposabljanje, se udeleževati dodatnih izobraževanj in imeti vse potrebne certifikate in pristojnosti. Namen: Ugotoviti ali dodatna usposabljanja radioloških inženirjev vplivajo na prejeto povprečno žlezno dozo pri mamografskem slikanju. Zanimalo nas je tudi, če dodatno usposabljanje vpliva na debelino komprimirane dojke in uporabo kompresijske sile. Metode dela: Uporabili smo retrospektivno študijo s sekundarno analizo podatkov. Zbrali smo podatke o kompresijski sili, debelini dojk in povprečni žlezni dozi iz CC in MLO projekcij za 400 pacientk, starosti od 50 do 60 let. Od tega je 200 pacientk iz SBSG, kjer so preiskavo opravili radiološki inženirje z dodatnim usposabljanjem in 200 iz SBMS, kjer so preiskavo opravil radiološki inženirji brez dodatnega usposabljanja. Za izračun podatkov smo uporabili Shapiro-Wilk test, za primerjavo razlik v podatkih pa Mann Whitney U test. Rezultati: Skupina pacientk iz SBSG je imela pri CC projekciji za 48,5% in pri MLO projekciji za 87,5% večjo povprečno debelino dojke kot skupina pacientk iz SBMS. Pri pacientkah iz SBMS so radiološki inženirji uporabili za 33,7% večjo kompresijsko silo pri CC projekciji in za 47,5% večjo pri MLO projekciji kot radiološki inženirji v SBSG. Kljub temu pa so pacientke SBMS pri CC projekciji prejele za 14,6% večjo povprečno žlezno dozo, pri MLO projekciji pa za 15,0% večjo dozo kot pacientke SBSG. Razprava in zaključek: Vzrok za manjši MGD pri pacientkah, ki so jih obravnavali radiološki inženirji z dodatnim usposabljanjem je najverjetneje v povprečno debelejših in manj gostih dojkah, ki imajo manj žleznega tkiva in posledično prejmejo manjšo povprečno žlezno dozo in ne v dodatnem usposabljanju. Za nadaljnje raziskave bi morali povečati vzorec, vključiti več mamografskih diagnostik in upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na povprečno žlezno dozo.[N. Klobasa, N. Poderžan]20202020-09-04 07:47:00Diplomsko delo/naloga119151sl