<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119142"><dc:title>Pot iz pogreznjenega kraja: emancipatorni potencial grozljivk</dc:title><dc:creator>Rumbak,	Lana Maksima	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanković,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>grozljivka</dc:subject><dc:subject>družbeno kritično</dc:subject><dc:subject>reprezentacija</dc:subject><dc:subject>filmski žanr.</dc:subject><dc:description>Grozljivke so se tekom stoletja prelevile iz žanra za čudaške navdušence nad groznim v enega najbolj popularnih žanrov, ki je sposoben odražati realnost kot noben drug. Primer tega je filmografija Jordana Peelea, ki v Zbeži! (2017) in Mi (2019) naslavlja trenutno izredno pereče probleme, kot so rasizem, rasna diskriminacija in družbena neenakost, pri čemer daje v ospredje temnopolte igralce in posledično nove temnopolte vloge, posredno pa pomembno preizprašuje tudi ženske vloge v grozljivkah. V tem delu bo naš cilj osvetliti novi podžanr grozljivke, družbeno kritično grozljivko, ki vključuje nove reprezentacije temnopoltih in žensk, ki jih v zgodovini filma in grozljivk še nismo videli. V analizi reprezentacij bomo opisali tipografije reprezentacij temnopoltih in žensk, ter te iz obravnavanih primerov poskusili tja tudi umestiti. Prav tako bomo orisali in razčlenili sam žanr grozljivke in žanrske konvencije, ter pokazali, zakaj imenujemo grozljivki Jordana Peelea družbeno kritični in kako se ta podžanr grozljivke razlikuje od drugih.</dc:description><dc:publisher>[L. M. Rumbak]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 07:32:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119142</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>