<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119125"><dc:title>Modeliranje ataktične in izotaktične polimetakrilne kisline s poudarkom na odvisnosti strukture od taktičnosti in dielektrične konstante topila</dc:title><dc:creator>Berglez,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimetakrilna kislina</dc:subject><dc:subject>molekulsko modeliranje</dc:subject><dc:subject>semiempirične metode</dc:subject><dc:subject>taktičnost</dc:subject><dc:subject>dieletrična konstanta</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem se ukvarjal z molekulskim modeliranjem polimetakrilne kisline (PMA) s pomočjo semiempiričnih metod. Neionizirana ataktična in izotaktična oblika PMA se v raztopini obnašata različno, obnašanje je močno odvisno tudi od topila. Pokazal sem, da se strukturi verig obeh oblik v raztopini bistveno razlikujeta. Izotaktična oblika tvori dve ravnotežni strukturi, vijačno in polkrožno verigo. Ataktična oblika na drugi strani tvori le polkrožne verige, ki pri daljših verigah prehajajo v obliko zanke. Primerjava solvatacijskih energij obeh oblik je pokazala, da je izotaktična oblika bistveno slabše solvatirana, na kar kaže tudi njena netopnost v vodi. Primerjal sem tudi strukturo in solvatiranost obeh verig v vodi in dimetilsulfoksidu (DMSO), vendar rezultati niso pokazali pričakovanih razlik. Strukture in solvatacijske energije so bile zelo podobne, kljub temu, da se izotaktična oblika v neionizirani obliki v vodi ne topi, medtem ko je v DMSO topna. Poleg tega sem v obeh topilih poskusil oceniti tudi interakcijsko energijo in geometrijo dveh krajših fragmentov PMA. Izkazalo se je, da so interakcijske energije splošno po absolutni vrednosti večje za izotaktično obliko, s čimer tudi lahko razložimo veliko tendenco po medmolekulski asociaciji in slabšo topnost izotaktične oblike PMA, saj je manj karboksilnih skupin na voljo za tvorbo vodikovih vezi s topilom. To vodi do slabše solvatacije v topilih, ki lahko tvorijo vodikove vezi s PMA.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-03 09:45:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
