<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119084"><dc:title>Norme za vrednotenje kondicijske pripravljenosti mladih odbojkarjev in odbojkaric</dc:title><dc:creator>Pergovnik,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadražnik,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odbojkarji</dc:subject><dc:subject>odbojkarice</dc:subject><dc:subject>telesne značilnosti</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>regijske reprezentance</dc:subject><dc:description>Temeljni namen magistrskega dela je bil izdelava norm za vrednotenje telesne in gibalne pripravljenosti slovenskih odbojkarjev in odbojkaric, starih 14 in 15 let. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali prihaja pri izbranih meritvah telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti do razlik med igralci, ki so bili kasneje iz regijskih reprezentanc izbrani v državne reprezentance in tistimi, ki niso bili.

V vzorec je bilo vključenih 356 odbojkarjev in 363 odbojkaric, ki so se v letih od 2015 do vključno 2019 udeležili Turnirja regijskih reprezentanc. Vzorec spremenljivk so predstavljale 3 merske naloge za oceno telesnih razsežnosti in 10 merskih nalog za oceno gibalnih sposobnosti. Za urejanje in obdelavo podatkov smo uporabili Excel in IBM SPSS Statistics. Norme za vrednotenje rezultatov meritev smo izrazili s centili, za ugotavljanje razlik glede na kasnejše članstvo v državni reprezentanci pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce.

Izdelane norme lahko uporabimo kot model za vrednotenje posameznikovega potenciala v tej starostni kategoriji. Trenerju in igralcu omogočajo vpogled v to, kje v Sloveniji se posameznik nahaja glede na najboljše 14- oziroma 15-letnike.

V povprečnih vrednostih dosegajo igralci in igralke, ki so bili iz regijskih reprezentanc kasneje izbrani v državne reprezentance pri večini merskih nalog boljše rezultate kot igralci, ki v državne reprezentance niso bili izbrani. Rezultati so pokazali, da pri 14-letnih dečkih med skupinama regijskih in državnih reprezentantov ne prihaja do statistično značilnih razlik, medtem ko smo pri 15-letnikih ugotovili statistično značilne razlike pri dveh testih: doskočna višina z zaletom in doskočna višina v bloku. Pri 14-letnih deklicah prihaja med skupinama do statistično značilnih razlik pri sedmih merskih testih (telesna višina, dosežna višina, doskočna višina z zaletom, doskočna višina v bloku, predklon na klopci, met 2 kg težke medicinke soročno sede in skok iz polčepa), pri 15-letnicah pa pri šestih (telesna višina, dosežna višina, doskočna višina z zaletom, doskočna višina v bloku, skok iz polčepa in FitLight z neznano kombinacijo). Povsod, kjer je med skupinama prihajalo do statistično značilnih razlik, so državni reprezentanti in reprezentantke dosegali višje oziroma boljše rezultate kot regijski reprezentanti in reprezentantke (z izjemo rezultatov testa skoka iz polčepa pri 15-letnicah).</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-03 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119084</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
