<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119048"><dc:title>Vsebnost proteinskih karbonilov v teletini in jagnjetini med zorenjem</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>telečje meso</dc:subject><dc:subject>jagnječje meso</dc:subject><dc:subject>zorenje mesa</dc:subject><dc:subject>oksidacija beljakovin</dc:subject><dc:subject>produkti oksidacije</dc:subject><dc:subject>proteinski karbonili</dc:subject><dc:subject>instrumentalne metode</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil proučiti oksidativno stabilnost proteinov (nastanek karbonilov), lipidov in barve med skladiščenjem vakuumsko pakirane jagnjetine in teletine in pri temperaturi 2 °C ± 1 °C do 15 oz. 21 dni. Obenem smo proučili primernost telečjega in jagnječjega hrbta z ledji (mišica longissimus lumborum) za zorenje in optimalen čas za zagotovitev želenih senzoričnih lastnosti, mehkobe in arome. 100 g jagnjetine vsebuje 23,48 g beljakovin, 69,66 g vode in 5,48 g maščobe. Jagnjetina je bila najmehkejša po 11-ih dneh (tako senzorično ocenjena lastnost kot instrumentalno izmerjena sila, ki se je zmanjšala za 61 %), najboljša aroma po 15-ih dneh zorenja. Medtem je jagnjetina postala značilno svetlejša in bolj nasičena (povišane vrednosti L*, a* in b*), povečala se je vsebnost sekundarnih produktov oksidacije lipidov (1,7-krat več malondialdehida), vsebnost proteinskih karbonilov pa se je zmanjšala na začetno raven, kljub prvotnemu povečanju po 7-ih dneh zorenja. 100 g teletine vsebuje 22,47 g beljakovin, 70,27 g vode in 5,32 g maščobe. Teletina je bila najmehkejša (tako senzorično cenjena lastnost kot instrumentalno izmerjena sila, ki se je zmanjšala za 33 %), najbolj sočna in z najboljšim vonjem in aromo po 21-dnevnem zorenju. V tem času se barva ni opazneje spremenila (izjema je povišanje vrednosti b*), prav tako se ni spremenila oksidacijska stabilnost lipidov, povečala pa se je vsebnost proteinskih karbonilov (že po 14-ih dneh zorenja). Za realno vrednotenje obsega oksidacije beljakovin v jagnjetini in teletini, moramo upoštevati, da 7-dnevno zamrzovanje vzorca pred analizo značilno zmanjša vsebnost proteinskih karbonilov (32 %). Ugotovili smo, da sta jagnječji in telečji hrbet z ledji primerna kosa za zorenje. Optimalen čas zorenja je 15 dni za jagnjetino in 21 dni za teletino.</dc:description><dc:publisher>[M. Kuhar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 07:16:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119048</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
