<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118720"><dc:title>Tretja generacija solarnih celic</dc:title><dc:creator>Bratuš,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sončne celice</dc:subject><dc:subject>polprevodni materiali</dc:subject><dc:subject>tankoplastne tehnologije</dc:subject><dc:subject>fotovoltaika</dc:subject><dc:description>Sočne celice spadajo med fotovoltaične sisteme, ki so sposobni direktne pretvorbe sončne svetlobe v električno energijo. V grobem jih delimo v tri generacije. V tretjo generacijo uvrščamo tiste, katerih specifikacije so v fazi raziskovanja, njihova uporaba pa še ni komercializirana. Mednje sodijo perovskitne sončne celice, barvno občutljive sončne celice, sončne celice na osnovi kvantnih pik in organske sončne celice. Cilj raziskav na tem področju je povečati učinkovitost izkoriščanja sončne energije in znižati proizvodne stroške, ki do sedaj predstavljajo glavne slabosti solarnih celic in omejujejo njihovo razširjeno uporabo. Temeljijo na uporabi tankoplastnih tehnologij in poleg anorganskih vključujejo tudi organske in organometalne materiale. Čeprav je njihova stabilnost v primerjavi s sončnimi celicami prve in druge generacije še vedno omejena, imajo potencial za preseganje teoretične maksimalne učinkovitosti, določene za najenostavnejše tipe celic.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-31 14:25:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>