Strategija preverjanja ustreznosti implantatov za magnetno resonančno slikanje pri pacientih po diagnostikah v SlovenijiGodec, Matic (Avtor) Stare, Jakob (Avtor) Starc, Tina (Mentor) Podobnik, Gašper (Komentor) Podobnik, Janez (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijamagnetna resonancavarnostpriporočilamedicinski vsadkiUvod: Magnetno resonančno slikanje je dandanes nepogrešljiva diagnostična metoda. Odlikuje jo odlična kontrastna ločljivost med mehkimi tkivi in odsotnost ionizirajočega sevanja. Kljub veliki uporabnosti magnetno resonančnega slikanja pa lahko slednje v določenih primerih predstavlja tudi nevarnost za pacienta. Obstajajo primeri, v katerih obravnavana oseba ne sme opraviti preiskave na magnetu. Vsi vsadki, na katere vpliva magnetno polje in električni tok, ne smejo priti v bližino magnetno resonančnega polja. Nikoli ne smemo predvidevati stopnjo varnosti predmeta, če le ta ni določena in dokumentirana. Obstaja veliko potencialnih nevarnosti: Nevarnosti magnetnega polja izvirajo iz statičnega magnetnega polja, radio-frekvenčnega (RF) elektromagnetnega polja in gradienta magnetnega polja. Namen: Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, na kakšen način radiološki inženirji preverjajo ustreznost implantatov za MR slikanje, pri pacientih po diagnostikah v Sloveniji. Metode dela: Teoretični del diplomske naloge sloni na sistematičnem pregledu strokovnih člankov objavljenih na spletu, tujih priporočil o MR varnosti ter knjižnih virov na temo magnetno resonančne diagnostike. Za potrebe empiričnega dela diplomske naloge smo s pomočjo programa 1ka izdelali anketni vprašalnik. Vprašanja zajemajo področje obravnave šestih različnih vrst vsadkov, področje obravnave vsadka neznanega izvora ter področje MR varnosti na oddelku. Anketni vprašalnik smo poslali ekipam na MR diagnostikah po Sloveniji. Podatke smo obdelovali z Microsoft Excel Office ter s programom za analizo podatkov, ki ga vsebuje spletni program 1ka. Rezultati: Vseh 100% radioloških inženirjev, ki so reševali vprašalnik, je pri svojem delu obravnavalo pacienta z ortopedskim vsadkom in pacienta z intravaskularno žilno opornico. 86% oseb je obravnavalo pacienta z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom, 73% pacienta z intrakranialnim klipom anevrizme, 95% pacienta z umetno srčno zaklopko ter 82% pacienta s kohlearnim (polževim) vsadkom. 68% radioloških inženirjev je obravnavalo pacienta z vstavljenim vsadkom neznanega izvora (vsadek brez dokumentacije). Nadaljevanje vprašalnika je bilo pogojeno z odgovori na prvo vprašanje. Razprava in zaključek: Po analizi rezultatov smo ugotovili, da je delo radioloških inženirjev na MR diagnostikah po Sloveniji, primerljivo s smernicami iz tujih priporočil. Delo se ujema s smernicami na področju izvajanja ukrepov za zmanjšanje popačenj zaradi vsadka, področju obravnave in zagotavljanja varnosti pacientov z različnimi vrstami vsadkov. Pripravili smo tudi osnutek slovenskih priporočil o MR varnosti, ki temelji na analizi vprašalnika in tujih priporočil.[M. Godec, J. Stare]20202020-08-30 07:46:38Diplomsko delo/naloga118678sl