<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118630"><dc:title>Mestni toplotni otok Novega mesta pozimi 2019/2020</dc:title><dc:creator>Malenšek,	Tin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mestna klima</dc:subject><dc:subject>klimatogeografija</dc:subject><dc:subject>Novo mesto</dc:subject><dc:description>Mestni toplotni otok je pojav, kjer se zaradi gostote poselitve, načina poselitve ter ostalih, predvsem s človekom povezanih dejavnikov, mestno okolje bolj segreje od okoliškega ruralnega okolja. Najbolj izrazit je ob radiacijskem (anticiklonalnem) vremenu predvsem v večjih mestih, njegov vpliv pa je možno zaznati tudi v središčih manjših vasi, kjer so hiše zelo skupaj. V Sloveniji je bilo na temo mestnega toplotnega otoka narejenih že kar nekaj raziskav, najbolj podrobne v dveh največjih slovenskih mestih. Na območju Novega mesta, enega večjih mest v Sloveniji, značilnosti mestnega toplotnega otoka še niso bile raziskane. Opravil sem dve vrsti meritev in sicer meritve temperature zraka v različnih delih mesta s stacionarnimi termometri in maršrutne meritve. Pojav mestnega toplotnega otoka v Novem mestu je prisoten, predvsem v jutranjih in večernih urah, ob anticiklonalnem vremenu. V obdobju med decembrom in marcem je povprečna razlika med centrom mesta in obrobjem znašala okrog 1°C. Novo mesto se zaradi svoje majhnosti, specifične strukture poselitve in veliko zelenih površin zaenkrat še ne sooča z občutnimi negativnimi vplivi mestnega toplotnega otoka.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-29 07:15:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118630</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
