<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118629"><dc:title>Modificirane dendritične celice kot cepivo proti raku</dc:title><dc:creator>Pungert,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dendritične celice</dc:subject><dc:subject>modifikacija</dc:subject><dc:subject>cepivo</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>adjuvans</dc:subject><dc:subject>terapija</dc:subject><dc:description>Dendritične celice so pogosto imenovane glavne antigen-predstavitvene celice in so ključne za pravilno delovanje imunskega sistema v človeškem telesu. Razvoj rakavega obolenja običajno vodi v zaviranje delovanja bolnikovih dendritičnih celic. Modifikacija dendritičnih celic v pogojih ex vivo pa omogoča ohranitev njihovega delovanja in ob oblikovanju celic v cepivo tudi enostavno odmerjanje pacientu. Modifikacija dendritičnih celic obsega obleganje primernega antigena, dozorevanje dendritičnih celic in predstavljanje vnesenega antigena, kar dodatno izboljša njihovo učinkovitost. Zrele dendritične celice je potrebno oblikovati v cepivo, pri čemer je potrebno upoštevati mesto in način odmerjanja cepiva, razmisliti o velikosti odmerka ter morebitnem dodatku adjuvansa. Na uspeh modifikacije vplivajo številni dejavniki, med drugimi podtip uporabljenih dendritičnih celic, izvor izbranega antigena, njegova količina ter izbira adjuvansa. Na uspeh cepiva vpliva stopnja razvoja rakavega obolenja, velikost odmerka, urnik cepljenja, način odmerjanja cepiva ter splošno imunološko stanje pacienta. Obstaja veliko pristopov modifikacije dendritičnih celic ex vivo, a trenutno še ni znano, kateri je najučinkovitejši. Vnos modificiranih dendritičnih celic bi v idealnih pogojih rezultiral v uspešni migraciji modificiranih dendritičnih celic v limfatična tkiva, močni aktivaciji naivnih celic T ter močnem in specifičnem imunskem odzivu proti rakavim celicam. Zaželen je tudi nastanek spominskih celic, ki bi bolnika ščitile pred ponovnim pojavom rakavega obolenja. Trenutno obstaja več cepiv na podlagi ex vivo modificiranih celic, ki so dovoljena za uporabo v proti-rakavi terapiji.</dc:description><dc:publisher>[T. Pungert]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-29 07:15:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118629</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
