<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118621"><dc:title>Imobilizacija TiO2 nanostrukturiranih mikrodelcev</dc:title><dc:creator>Klemenić,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrodelci TiO2</dc:subject><dc:subject>fotokataliza</dc:subject><dc:subject>UV svetloba</dc:subject><dc:subject>polprevodnik</dc:subject><dc:subject>polivinilpirolidon</dc:subject><dc:description>Iz titanovega tetraklorida sem sintetizirala tridimenzionalne rožicam podobne mikrodelce TiO2, ki sem jih uporabila za pripravo treh različnih suspenzij. Suspenzije sem v različnem številu slojev nanesla na steklene ploščice in jih termično obdelala. Ploščice sem nato uporabila za fotokatalitsko razgradnjo barvila Plasmocorinth B v šaržnem reaktorju s svetlobo z valovanjem v območju ultravijoličnega spektra pri različnih pogojih. Fotokatalitsko razgradnjo barvila sem preverjala z merjenjem absorbance vzorcev s spektrofotometrom. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo posneli ploščice z nanosi za podrobnejši vpogled v površino in strukturo nanosov suspenzije. Rezultati so pokazali, da se je za najboljše vezivno sredstvo izkazal polivinilpirolidon, saj je suspenzija s tem dodatkom v obliki plasti po termični obdelavi najhitreje razgrajevala barvilo. Razgradnjo barvila so dodatno pospešili trije nanosi suspenzije in prepihovanje vodne raztopine barvila s kisikom.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-28 12:10:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118621</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
