<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118584"><dc:title>Določanje napak pri nevtralizacijskih titracijah</dc:title><dc:creator>Maček,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>napaka</dc:subject><dc:subject>titracija</dc:subject><dc:subject>indikator</dc:subject><dc:subject>kislina</dc:subject><dc:subject>baza</dc:subject><dc:description>S spremljanjem vrednosti pH in opazovanjem barvne spremembe sem določala končno točko nevtralizacijskih titracij s šestimi različnimi indikatorji. Izračunala sem napake izvedenih titracij in jih grafično predstavila na različnih titracijskih krivuljah. Meritve opravljenih kislinsko-baznih titracij se v veliki meri ujemajo s teoretičnimi dejstvi. Najpogosteje so bile prisotne osebne, instrumentalne, naključne napake ali napake metod. Osebne napake so barvna slepota, nepravilno odčitan volumen z birete ali pipete. Instrumentale napake vključujejo kontaminiran inventar ter nepravilno uporabo steklovine. Napake metod zajemajo napačno izbiro indikatorjev in uporabo nečistih kemikalij. Naključne napake pa so posledica spremembe vlažnosti, temperature ali svetlobe v laboratoriju. Pri titracijah, kjer sem titrirala šibko kislino ali bazo, so bile napake večje kot pri močnih kislinah in bazah. Na nekatere napake lahko vplivamo in jih minimiziramo z različnimi tehnikami, druge pa niso posledica človeškega faktorja in nanje ne moremo vplivati.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-27 15:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>