Plezanje kot elementarni gibalni vzorec učencev, starih od 8 do 11 letTomšič, Barbara (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) gibalni razvojElementarni gibalni vzorec (v nadaljevanju EGV) je osnovni gradnik človeškega gibanja in predstavlja gibalno abecedo človeka oz. gibalni minimum, ki bi ga moral obvladovati vsak otrok ob koncu svojega šolanja. V gibalnem razvoju človeka EGV prevzemajo osrednje mesto ter prestavljajo gibanja, ki so filogenetsko pogojena, človeku prirojena in zanj značilna. Posledično predstavljajo osnovo in podlago za nadaljnje zahtevnejše gibalne stereotipe. Stopnja in kakovost usvojitve EGV sta napovednika vseživljenjske gibalne aktivnosti posameznika. EGV predstavljajo izhodišča za vsa gibanja, ki jih človek v svojem vsakdanjem življenju potrebuje in izvaja. Delimo jih v tri temeljne skupine. Te so: (1) pedipulacije oz. lokomocije (vsa premikanja telesa v prostoru), (2) manipulacije (osnovne gibalne operacije s posameznimi deli telesa) in (3) osnovna sestavljena gibanja. Plezanje ima kot elementarni gibalni vzorec v celostnem razvoju otroka pomembno mesto. Plezanje uvrščamo med pedipulacije oz. lokomocije. S plezanjem aktivno in zavestno premagujemo silo težnosti ter krepimo moč rok in ramenskega obroča. Poleg izdatne krepitve mišic rok in ramenskega obroča s plezanjem krepimo stabilizacijo trupa, ki je večkrat kompenzirana, a je za učinkovito gibanje celega telesa ključna, ter razvijamo gibalne sposobnosti moči, koordinacije, gibljivosti in ravnotežja. Plezanje se od ostalih EGV razlikuje v izpostavljeni komponenti varnosti. EGV plezanja vključuje določeno stopnjo tveganja, ker je pri plezanju vadeči izpostavljen višini in ker je njegova varnost bolj ogrožena kot pri ostalih EGV. Vadba plezanja poleg pozitivnih učinkov na telesni in gibalni razvoj vpliva na širši kognitivni razvoj in učenje. Sočasno pomembno vpliva tudi na psihosocialni status vadečega in prinaša praktično vrednost za življenje posameznika. Učni načrt za športno vzgojo plezanje umešča v dva sklopa – naravne oblike gibanja in igre ter gimnastično abecedo. Plezalna naloga je tudi del dodatnih športnih programov Zlati sonček in Krpan. V raziskovalnem delu magistrskega dela je sodelovalo 209 učencev 3., 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole. Izbranemu vzorcu smo razdelili anketni vprašalnik. Zanimali sta nas prisotnost plezanja v prostem času otrok in uporaba plezal (katera uporabljajo). Obenem smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri na plezanje vplivata dovoljenje odraslih ter prisotnost strahu med plezanjem. Sočasno smo raziskovali prisotnost plezanja pri predmetu šport pri učencih iste starosti in iskali povezave med uporabo različnih plezal pri predmetu šport in v prostem času otrok izbranega vzorca. Z raziskavo smo ugotovili, da je EGV plezanja med otroki izbranega vzorca zelo prisoten gibalni vzorec. Za pogosto uporabljena plezala so se izkazala drevesa in igrala, za manj pogosta pa plezalna stena, ograje in lestve. Strah pred padcem je v vzorcu bolj prisoten kot strah pred višino. Otroci preučevanega vzorca v večini ocenjujejo, da jim starši dovolijo plezati, medtem ko jim učitelji ne. Od 11 opazovanih ur je bilo plezanje prisotno pri 4 urah športa. Pri slednjih so bila uporabljena naslednja plezala: letvenik, plezalo, lestev, plezalna stena, žrd in mornarska lestev. V prostem času se otroci preučevanega vzorca srečujejo s plezalno steno in lestvijo. Povezava med uporabo plezal pri urah športa in v prostem času otrok je posledično slaba.20202020-08-27 09:07:56Magistrsko delo/naloga118307sl