<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118209"><dc:title>Razvoj in integracija vadbenih postaj za ravnotežje v bivalno okolje starejših</dc:title><dc:creator>Kovač,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>integracija. starostniki</dc:subject><dc:subject>vadbene postaje</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je bil preveriti učinke integracije vadbenih postaj v bivalno okolje starejših.

V raziskavi je sodelovalo 84 starejših oseb, ki smo jih razdelili na dve kontrolni in dve vadbeni skupini. V prvi vadbeni skupini je bilo 25 starostnikov (64 ± 3 leta), ki so bili  stanovalci Doma starejših občanov Fužine (VAD DSO), v drugi vadbeni skupini je bilo 23 članov Dnevnega centra aktivnosti Fužine (VAD CAF) (66,3 ± 4,4 let). Vadbeni skupini sta uporabljali ravnotežno stezo integrirano v svoje bivalno okolje, kontrolni skupini, ki nista uporabljali ravnotežne steze, sta ohranili raven svojih vsakodnevnih aktivnosti. Pred in po vadbeni intervenciji smo izvedli teste statičnega in dinamičnega ravnotežja (testi senzorične organizacije – stoje na tenziometrski plošči ter Y-test) ter modificirani mini BESTest. Med samo vadbeno intervencijo smo z Likertovo lestvico spremljali stališča starejših do vadbe ravnotežja, oceno zahtevnosti vadbe in število ponovitev vaj na posameznih postajah.

Rezultati naših meritev so pokazali, da so imeli člani CAF podobna stališča ne glede na zahtevnost same vaje in na teden, v katerem so vajo izvajali, medtem ko se je pri stanovalcih DSO pokazala nekoliko nižja ocena tako pri lažjih, kot tudi težjih vajah. Pri ocenjevanju zahtevnosti vadbe je bila pri članih CAF in stanovalcih DSO ocena zahtevnosti lažjih in težjih vaj podobna, ne glede na teden vadbe. Pri rezultatih uporabe steze je skozi štiri tedne delež uporabe lažjih vaj upadel, narastel pa je delež uporabe težjih vaj. Pri vseh testih senzorne organizacije pri VAD CAF ni prišlo do statistično značilnega znižanja skupne hitrosti oprijemališča sile reakcije podlage (OSRP) in hitrosti OSRP v AP in ML smeri. Pri VAD DSO se je statistično značilno znižanje skupne hitrosti OSRP pokazalo v pogojih paralelne stoje na trdi podlagi z odprtimi očmi, medtem ko pri ostalih parametrih ni prišlo do statistično značilnih razlik. Pri Y-testu je pri VAD CAF IN KON CAF prišlo do izboljšanja rezultata v vseh treh smereh dosega. Pri VAD DSO in KON DSO je do izboljšanja prišlo v postero-medialni in postero-lateralni smeri, medtem ko je rezultat v anteriorni smeri izboljšala le skupina VAD DSO. Pri rezultatih mini BESTesta je bilo povprečno število pri članih CAF višje kot pri stanovalcih DSO.

Integracija vadbenih postaj za ravnotežje v bivalno okolje lahko pozitivno vpliva na izboljšanje ravnotežja starejših in s tem deluje kot prevencija pred padci, hkrati pa skupinsko izvajanje vaj spodbuja med vrstniško sodelovanje ter s tem pozitivno vpliva na socialno vključenost in osamljenost, kar je pomembno predvsem pri starejših, ki živijo v domovih za ostarele.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-27 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
