<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118191"><dc:title>VPLIV KOHEZIJSKIH SREDSTEV EU NA RAZVOJ SLOVENSKIH REGIJ</dc:title><dc:creator>Ražnjević,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>statistične regije</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>sredstva</dc:subject><dc:subject>kohezijska politika</dc:subject><dc:subject>strukturni skladi</dc:subject><dc:subject>Kohezijski sklad</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Kohezijska politika si s svojimi sredstvi prizadeva zmanjšati razlike med regijami.  RS se tako kot ostale države članice EU sooča z razlikami v svoji stopnji razvoja. Raznolikost regij z naravnega in družbenega vidika je za državo prednost, če se te razlike uspešno izkoristijo. Prav tako bi razlike z gospodarskega vidika lahko omejile prihodnjo rast in v politični razsežnosti povečale nestabilnost. Spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja je zato mogoče enačiti s spodbudnim gospodarskim razvojem kot celoto. 
Cilj diplomskega dela je osvetliti problem gospodarskih razlik med regijami RS ter raziskati, kakšen vpliv imajo črpana sredstva iz ESI na razvoj regij RS. S pomočjo izbranih kazalnikov ter koeficientom korelacije in variacije so v diplomskem delu prikazane razlike med regijami v določenem letnem okviru.
Kohezijska sredstva imajo pozitiven vpliv na razvoj regij v RS, vendar pa se regionalne razlike kljub dodeljenim sredstvom ne spreminjajo v večjih obsegih. Kohezijska politika teži k cilju zmanjševanja razlik med regijami, kar posledično pomeni, da bi morale manj razvite regije prejeti več sredstev. V Sloveniji tega ne moremo potrditi, saj po analiziranih podatkih najmanj razvite regije niso prejele največ sredstev, temveč le nekoliko več od bolj razvitih regij, kar preverimo s koeficientom korelacije. S pomočjo koeficienta variacije in analize indeksa regionalnega BDP ugotovimo, da se medregionalne razlike v času črpanja sredstev v obravnavanem obdobju zmanjšujejo, vendar neenakomerno. Da bi se te med regijami v prihodnosti bolj zmanjševale, bi morale slabše razvite regije in projekti, ki zagotavljajo gospodarski razvoj, imeti prednost pri dodeljevanju sredstev.</dc:description><dc:publisher>[S. Dekić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-26 09:55:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118191</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
