Funkcionalizacija poroznega polimernega nosilca z dekstranskim slojem za vezavo celicKunc, Lorena (Avtor) Podgornik, Aleš (Mentor) afinitetna kromatografijafunkionalizacija poroznega polimernega nosilcadekstranBCA metodaceliceZ razvojem regenerativne medicine in tkivnega inženirstva je narasla potreba po razvoju afinitetnih metod izolacije celic. Zaradi specifičnosti in čistosti je glavni kandidat kromatografija. Ozko grlo kromatografije pa še vedno ostaja čiščenje in izolacija večjih količin specifičnih proteinov in določenih populacij celic, predvsem matičnih celic. Konvektivna afinitetna kromatografija je zelo učinkovita metoda za ločevanje velikih biomolekul, kot so večji proteini, virusi, bakteriofagi, DNA in celice. Monoliti imajo značilno porozno strukturo, kjer so pore medsebojno povezane in s tem omogočajo hitro izmenjavo molekul na osnovi konvektivnega prenosa snovi. Pri tem je pomembno, da ne prihaja do nespecifičnih interakcij s površino, kar je še posebej pogosto pri velikih makromolekulah in celicah. To lahko zmanjšamo z uvedbo hidrofilnega sloja. Ena možnost je polietilen glikol (PEG), če pa želimo vezati na tak sloj afinitetne ligande, je boljša alternativa dekstran, ki ima več reaktivnih mest za površinsko imobilizacijo, kar se odraža v visoki gostoti biološko aktivnih molekul. Prav uvedba sloja dekstrana je bil tudi glavni cilj mojega magistrskega dela. Magistersko delo je bilo razdeljeno v tri sklope. V prvem sklopu sem porozne polimerne nosilce kemijsko modificirala z etilendiaminom in karbonildiimidazolom, in s tem pridobila funkcionalne skupine na površini. V drugem sklopu sem se osredotočila na razvoj vezave dekstranskega sloja, ki bi izboljšal kovalentno imobilizacijo biomolekul in zmanjšal nespecifične interakcije celic s površino. Dekstran sem z natrijevim periodatom oksidirala po principu Malapradove reakcije ter ga kovalentno vezala na pore nosilca. Za določitev števila veznih mest sem razvila kvantitativno BCA metodo za določevanje karbonilnih skupin, ki je sicer namenjena določanju količine proteinov. V zadnjem sklopu poskusov pa sem na porozne polimerne nosilce vezala protitelesa proti antigenu CD20 in jih inkubirala v krvnem lizatu pacienta s KLL. Limfocite, ki so se vezali na porozne polimerne nosilce, sem opazovala s svetlobno in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo.20202020-08-25 11:25:00Magistrsko delo/naloga118172sl