Poučevanje sil in gibanja na prostem pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šoleBučan, Klara (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) mnenje učencevPouk na prostem ima veliko pozitivnih učinkov, a se učitelji le redko lotijo izvajanja tovrstne dejavnosti. Posledično pri učencih upada motivacija za učenje. Predmet, kjer lahko prevladujoči sedentarni način dela v določeni meri nadomestimo z delom na prostem, je naravoslovje in tehnika. V okviru raziskave smo želeli učencem enega 5. razreda osnovne šole pri predmetu naravoslovje in tehnika zagotoviti izkušnjo preživljanja kvalitetnega in poučnega šolskega časa na prostem v okolici šole. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje in mnenje imajo učenci o pouku na prostem, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si pri pouku naravoslovja in tehnike najbolj želeli. Želeli smo identificirati najbolj pogosta napačna razumevanja pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja in tako oblikovali učni pristop, ki bi omogočal učinkovito odpravo le-teh. Zanimalo nas je, kako učenci ocenjujejo uporabljeni učni pristop ter kako ga reflektira učitelj. Raziskovali smo tudi, kako in v kolikšni meri se je raven pridobljenega znanja o izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja razlikovala med učenci različnih skupin, ki smo jih oblikovali glede na njihovo mnenje o pouku na prostem, zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter splošni učni uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 21 učencev 5. razreda izbrane mestne osnovne šole. Podatke smo zbrali s tremi anketnimi vprašalniki in pisnim preizkusom znanja (tj. predtestom in potestom). Z anketnimi vprašalniki smo pridobili podatke o mnenju in izkušnjah učencev s poukom na prostem, o njihovih željah po uporabi učnih oblik, učnih metod in učnih pristopov pri pouku naravoslovja in tehnike, o njihovem mnenju o izvedenem pouku oz. uporabljenem učnem pristopu. S pisnim preizkusom znanja (tj. predtestom) smo pridobili podatke o predznanju učencev, o njihovih napačnih predstavah pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja. S t. i. potestom smo pridobili podatke o ravni pridobljenega znanja. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. Rezultati raziskave so pokazali, da bi si učenci pri pouku naravoslovja in tehnike najbolj želeli učne oblike dela v paru, laboratorijsko-eksperimentalne učne metode ter učnega pristopa v obliki pouka na prostem. Ugotovili smo, da imajo učenci s poukom na prostem malo izkušenj, saj so odgovorili, da ga imajo enkrat ali dvakrat na šolsko leto. Največ tovrstnega pouka imajo na šolskem igrišču. Do pouka na prostem imajo pozitivno mnenje. Večini učencem je takšen pouk zelo všeč in bi si želeli imeti več priložnosti za učenje na prostem. Pri učencih, ki so bili vključeni v raziskavo, smo identificirali napačne predstave o vzpostavljanju ravnovesja ter uporabi vzvoda. Nekateri učenci menijo, da bo gugalnica prevesnica v ravnovesju, ko bodo bremena (z različno maso) postavljena v enaki oddaljenosti od vrtišča (torej bosta imeli desna in leva ročica enako dolžino). Nekateri učenci tudi menijo, da ravnovesja ne moremo vzpostaviti, ko sta na gugalnici prevesnici bremeni z različno maso. Pri učni vsebini vzvod smo identificirali napačno predstavo, da breme s pomočjo vzvoda najlažje dvignemo takrat, ko vrtišče postavimo na sredino vzvoda. Ugotovili smo, da je učni pristop, ki omogoča odpravo napačnih predstav učencev, konstruktivistični učni pristop. Na podlagi rezultatov potesta smo ugotovili, da se raven pridobljenega znanja med učenci različnih skupin, oblikovanih glede na njihovo mnenje o pouku na prostem, zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter učni uspeh, ne razlikuje veliko, saj so vse posamezne skupine učencev dosegle srednji napredek v znanju. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da učenci uporabljeni učni pristop pri obravnavi izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja ocenjujejo kot zelo dobrega. Prav tako se nam tovrstni učni pristop za obravnavo izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja zdi primeren. Ugotovitve raziskave prispevajo k prepoznavanju prednosti pouka na prostem ter prikazujejo možnosti izvedbe pouka na prostem pri predmetu naravoslovje in tehnika. Pridobljeni podatki koristijo učiteljem razrednega pouka, saj lahko na podlagi izsledkov raziskave oblikujejo svoja gradiva in učne pristope, ki spodbujajo izvedbo učnih vsebin s področja sile in gibanja na prostem ter odpravljajo morebitne napačne predstave učencev.20202020-08-21 03:56:24Magistrsko delo/naloga118116sl