Duševno zdravje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter razlaga termina sopojavnostMilavec, Nina (Avtor) Zaviršek, Darja (Mentor) Vrhovski Mohorič, Mojca (Komentor) duševno zdravjeDuševno zdravje je stalno spreminjajoč se konstrukt, ki se vzpostavlja in definira predvsem v odvisnosti od aktualnih družbenih nazorov, vrednot in ideologij. Ob pregledu razvoja definicij vidimo, da se v sodobnih pogledih na duševno zdravje kažejo trenutno prisotne vrednote zahodnega sveta z individualistično mentaliteto in s poudarkom na storilnosti, delovni uspešnosti, na socialno ustreznem delovanju ter na sposobnosti obvladovanja ovir in težav. Sočasno se k tej viziji usmerjajo tudi prakse dela na področju duševnega zdravja, ki pogosto zanemarjajo pogled na človeka iz celostne perspektive potreb, želja in palete vplivanj, ki smo jim podvrženi, in se usmerjajo zgolj na prisotnost določenih kazalnikov duševnih stisk ter na posledično potrebno lajšanje le-teh. V magistrskem delu je zato prikazano medsebojno sovplivanje bioloških, psihosocialnih in sociokulturnih dejavnikov na pojav duševnih stisk otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP), pri čemer še posebej poudarjamo duševno zdravje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR), saj prav te prepoznavamo kot eno izmed najbolj zanemarjenih skupin OPP z vidika skrbi za duševno zdravje. Njihovo komunikacijo žalosti, jeze ali celo hude travme se namreč pogosto razume kot inherentno samim MDR in ne kot močan alarm za pomoč in uslišanje globokih notranjih stisk. To podrobneje problematiziramo ter obenem opozarjamo tudi na vlogo zgodnjih travmatičnih izkušenj za sam pojav MDR. S pomočjo epistemološke analize se kritično opredelimo do uporabe pojma »sopojavnost«, saj le ta nakazuje na (so)pojav dveh ločenih težav oz. stanj in s tem zapira možnost, da gre zgolj za različne manifestacije istega izvornega problema. S študijo primera z mladostnico, ki je usmerjena kot oseba z zmernimi MDR ter se sooča tudi z duševnimi stiskami, smo prikazali pomen in težo medsebojnega sovplivanja različnih psihosocialnih dejavnikov na pojav in ohranjanje dekličinih duševnih stisk. Na podlagi njenega doživljanja ter teoretičnih izhodišč smo kot pomemben vir pomoči in podpore za lajšanje duševnih stisk prepoznali možnost pogovora ter posledično izpostavili tudi apel na razvoj bolj dostopnih psihoterapevtskih možnosti za osebe z MDR. Kot izredno pomembna pomoč tako v smeri preventivnega ukrepanja kot v smeri nudenja pomoči pri že pojavljenih duševnih stiskah se je pokazala tudi nega in krepitev varovalnih dejavnikov. Dostop do teh nam je namreč vedno na voljo, tudi takrat, ko do rizičnih dejavnikov vplivanja nimamo dostopa.20202020-08-19 03:57:07Magistrsko delo/naloga118079sl