<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118076"><dc:title>IRAŠKA KRIZA SKOZI OČI POLITIČNEGA REALIZMA</dc:title><dc:creator>Lemajić,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>iraška kriza</dc:subject><dc:subject>realizem</dc:subject><dc:subject>propaganda</dc:subject><dc:subject>mednarodni odnosi</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se v svojem bistvu osredotoča na iraško krizo, katere povod je bila ameri-ška intervencija leta 2003. Na osnovi teoretske refleksije realizma kot prevladujočega pristopa k analizi mednarodnih politik poskuša prikazati, kako so interesi ZDA vseskozi usmerjali tok mednarodnih političnih odnosov v svojo korist, ne ozirajoč se na ostale ak-terje v mednarodnem prostoru. 
Besedilo nas v prvem delu naloge seznani z realistično teorijo mednarodnih odnosov in pomenom intervencije. V nadaljevanju pojasni interese ZDA, ki so vodili njihovo zunanjo politiko do Iraka, ter propagando kot njihovo nosilko. Skozi analizo pravnega okvira pred-stavi dilemo legalnosti in legitimnosti, ki spremlja iraško krizo. Celoto zaokroži pogloblje-na analiza poročanja medijev pred, med in po krizi. Slednja prikaže, kako so vplivni akterji v ameriški politiki z nadzorom nad mediji (z)manipulirali javnost, da bi ta podprla vojno. Z metodo kompilacije smo končno prikazali, kako lahko postopanje ZDA v vojni z Irakom razumemo skozi realistični pogled.
V nalogi je bilo ugotovljeno, da so ZDA v boju za nadzor nad iraškimi viri (nafto, trgom in geostrateškim položajem) ter maksimizacijo svoje moči brez posledic kršile univerzalna moralna in pravna pravila. Kot sredstvo za uveljavitev lastnih interesov v javnosti so izbra-le propagando. Nosilec propagandnega sistema so bili mediji, ki jih je spretno nadziral vrh ameriške politične elite. 
Realistična teorija je v proučevanju sodobnih mednarodnih politik še vedno aktualna, saj z mehanizmom ravnotežja moči najbolje pojasnjuje delovanje in vzgibe držav za kršenje internacionalnega miru. Ker podatki o vojaških operacijah navadno ostanejo skriti še de-setletja po tem, ko je ta že opravljena, je krizo v Iraku potrebno obravnavati z novega, celovitejšega vidika.</dc:description><dc:publisher>[M. Lemajić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-18 14:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>118076</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
