<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117990"><dc:title>Starostniki in uporaba interneta</dc:title><dc:creator>Pečnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>uporaba interneta</dc:subject><dc:subject>računalniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje prebivalstva je problem, s katerim se srečujejo po vsem svetu. Vedno več je poudarka na naprednih tehnologijah, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja starejših, kar so pokazale številne raziskave. Internet deluje kot pomemben del vsakodnevnega življenja vseh ljudi, vključno s starejšo populacijo. Uporablja se lahko kot sredstvo komunikacije z ljudmi, pomaga krepiti sodelovanje, zagotavlja več poti učenja in interakcije med ljudmi na vseh področjih. Namen: Želeli smo ugotoviti koliko starostnikov uporablja internet, katere vsebine najpogosteje iščejo, ali poznajo socialna omrežja in ali poznajo kakšne nevarnosti, ki so povezane z uporabo interneta. Metode dela: Uporabljen je bil, za ta namen pripravljen anonimen anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen starostnikom (večja pisava in kontrasti). Vključeni so bili starostniki, starejši od 65 let, sposobni razumevanja in odgovarjanja na vprašanja, prav tako pa so imeli možnost odklonitve sodelovanja. Vprašalniki so bili razdeljeni med sorodnike in prijatelje s prošnjo, da jih izpolnijo osebe, starejše od 65 let. Anketiranje je potekalo med januarjem in marcem 2020. Vprašanja so bila tako odprtega kot zaprtega tipa. Za analizo smo uporabili 110 v celoti izpolnjenih vprašalnikov. Rezultati: Večina starostnikov je starih od 65 do 69 let. Kar se tiče izobrazbe, jih ima največ zaključeno srednjo šolo ali gimnazijo, večina jih živi v mestu. Rezultati so pokazali, da je 74 % anketirancev uporabnikov računalnika, elektronsko pošto uporablja 65 % anketirancev. Le 34 % anketirancev nakupuje prek spleta. Vsi sodelujoči so uporabniki mobilnega telefona. Le 12 % anketirancev je že izgubilo telefon oziroma so bili žrtev kraje. 51 % anketirancev zna zamenjati geslo na svojem telefonu/elektronski pošti/socialnem omrežju, 38 % anketirancev pa geslo zaupa tudi drugim osebam. Nevarnosti na internetu pozna 59 % anketirancev. Tečaja o varni rabi interneta in računalnika se je že udeležilo 32 % anketirancev, več izobraževanj na temo varne rabe interneta in računalnika pa bi se udeležilo 64 % anketirancev. Razprava in zaključek: Danes je dostop do tehnologije povečan med vsemi sloji prebivalstva in zato naraščajo potrebe po raziskovalnih študijah o uporabi računalnika in interneta med starejšo populacijo.</dc:description><dc:publisher>[D. Pečnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-05 09:20:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117990</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
