<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117862"><dc:title>Vpliv umetnega pospešenega staranja na izbrane lastnosti domačih lesnih vrst</dc:title><dc:creator>Protić,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>umetno pospešeno staranje</dc:subject><dc:subject>dimenzijska stabilnost</dc:subject><dc:subject>napake</dc:subject><dc:subject>obarvanja</dc:subject><dc:subject>domače lesne vrste</dc:subject><dc:description>Proučevali smo vpliv nihajočih klimatskih razmer na staranje lesa. Pri tem smo uporabili dva predstavnika iglavcev (smrekovina, macesnovina), ter tri predstavnike listavcev (hrastovina, jesenovina, bukovina). Spremenljive klimatske razmere smo simulirali v napravi za umetno pospešeno staranje (UPS) v 500 ciklih obremenjevanja. Med cikličnimi spremembami smo spremljali maso, dimenzijske spremembe radialnih in tangencialnih preizkušancev, dinamiko barvnih sprememb ter čas pojavljanja in razširjenost razpok in veženja. Hrastovina in macesnovina sta imeli najboljšo oceno. Pri smrekovini je kot pomembna izstopala orientacija z velikimi razpokami tangencialnih preizkušancev. Dimenzijsko najmanj stabilna je bila bukovina, tudi z izrazito koritavostjo. Barvne in dimenzijske spremembe so bile najintenzivnejše po prvem intervalu izpostavitve.</dc:description><dc:publisher>[A. Protić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-07-31 10:01:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>117862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
