<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117855"><dc:title>Numerična simulacija modela vodno-hlajene tarče diverterja</dc:title><dc:creator>Tarfila,	Patrik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Končar,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fuzijski reaktor DEMO</dc:subject><dc:subject>diverterji</dc:subject><dc:subject>prenos toplote</dc:subject><dc:subject>numerične simulacije</dc:subject><dc:description>Diverter fuzijskega reaktorja je izpostavljen stalnemu toku visoko energijskih delcev z gostoto toplotnega toka okoli 10 MW/m2. V fazi razvoja materialov in konceptov aktivnega hlajenja tarč diverterja je potrebno, običajno na pomanjšanih modelih, najprej izvesti numerične simulacije in eksperimente v okolju podobnem razmeram v fuzijskem reaktorju. V sklopu te naloge smo izvedli predhodne računalniške simulacije modela vodno-hlajene tarče diverterja pri pogojih, ki ustrezajo eksperimentalni napravi v raziskovalnem centru Juliech v Nemčiji, kjer bo kasneje opravljen eksperiment. V nalogi je predstavljena zasnova monobloka tarče, izdelava geometrije, računske mreže in računalniškega modela. Rezultati opravljenih računalniških simulacij so pokazali, da maksimalna temperatura monobloka tarče preseže 1300 °C, ob upoštevanju hlajenja s sevanjem okoliških površin, pa je lahko tudi za 50 °C nižja. Rezultate padca tlaka v hladilni cevi smo preverili z empiričnimi korelacijami.</dc:description><dc:publisher>[P. Tarfila]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-31 08:30:24</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>117855</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
