Uporabnost podatkov laserskega skeniranja Slovenije za določanje hidroloških značilnosti manjših vodozbirnih območij v gozdnem prostoruBenčina, Aleš (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) Robek, Robert (Komentor) lasersko skeniranjevodozbirno območjepovršinski odtokZEMOKOSTKresnikPreučili smo 12 hudourniških strug z manjšimi vodozbirnimi območji (< 30 ha), z namenom ugotovitve uporabnosti podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije za določanje hidroloških značilnosti manjših vodozbirnih območij. Vsaki hudourniški strugi smo posneli vzdolžni in vsaj en prečni profil s totalno postajo ter izračunali 3D razdaljo od točke posnete s totalno postajo do najbližje točke laserskega skeniranja površja (ALS) ter od točke posnete s totalno postajo do najbližje točke fotogrametričnega oblaka točk izdelanega iz fotografij zajetih z brezpilotnim zrakoplovom (UAV). Ugotovili smo, da med posameznimi prostorskimi ločljivostmi digitalnega modela reliefa (DMR; 1 × 1 m, 2 × 2 m in 5 × 5 m) ni statistično značilnih razlik pri površinskem odtoku izračunanem po modelu ZEMOKOST in po empiričnem obrazcu po Kresniku. Ugotovili smo statistično značilne razlike med 3D razdaljami (ALS) med listnatim (0,26 ± 0,03 m) in iglastim gozdom (0,81 ± 0,09 m) (p = 0,000). Statistično značilne razlike smo potrdili med 3D razdaljami izračunanimi iz podatkov ALS (0,87 ± 0,09 m) in UAV (0,26 ± 0,02 m) (p = 0,000). Statistično značilna je tudi povezava med vrednostjo RMSE(xyz) in povprečno gostoto talnih laserskih točk po prečnih in/ali vzdolžnih profilih, kjer smo uporabili linearno regresijo z logaritemsko transformacijo neodvisne spremenljivke (p = 0,000, R2 = 0,50).[A. Benčina]20202020-07-26 07:15:52Magistrsko delo/naloga117788sl