<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117766"><dc:title>Naravna odpornost, delež ekstraktivov in izbrane mehanske lastnosti že uporabljene jedrovine hrasta</dc:title><dc:creator>Bregar,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>naravna odpornost</dc:subject><dc:subject>jedrovina</dc:subject><dc:subject>ekstraktivi</dc:subject><dc:subject>hrast</dc:subject><dc:description>Od nekdaj spada les med najpomembnejše gradbene materiale. V času zavedanja podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, še dodatno pridobiva na pomenu kot okoljsko zelo ustrezen material. Njegova raba ne obremenjuje okolja in je zelo ugodna za bivanje. Namen projekta je bil ugotoviti, kakšne so izbrane lastnosti hrastovine po več desetletjih uporabe. V ta namen smo uporabili približno 150 let star podporni del ostrešja (roka), izdelanega iz hrastove jedrovine. Fungicidne lastnosti smo ugotavljali z izpostavitvijo 5 različnim glivam; Gloeophyllum trabeum, Antrodia vaillantii, Hypoksylon fragiforme, Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor. Mehanske lastnosti (upogibno trdnost, modul elastičnosti in tlačno trdnost) smo določili z univerzalnim testirnim strojem Zwick, s tenziometrom pa kapilarni navzem vode. Opravili smo tudi ekstrakcijo po Soxhletu s 3 topili: vodo, 70 % metanolom in cikloheksanom. Stara hrastoina ima slabšo odpornost na lesne glive, najbolj je to izrazito pri delovanju glive G. trabeum. S staranjem pa pada delež ekstraktivnih snovi.</dc:description><dc:publisher>[M. Bregar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-07-24 10:24:52</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>117766</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>