<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117754"><dc:title>Govorno jezikovne sposobnosti deklice s Sotos sindromom</dc:title><dc:creator>Dremel,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sotosov sindrom</dc:subject><dc:description>Sotosov sindrom je genetska motnja, ki je posledica delecije ali mutacije gena NSD1 na 35. kromosomu. Deduje se avtosomno dominantno, lahko pa se mutacija pojavi na novo. Otrok s Sotosovim sindromom ima značilne obrazne poteze, prekomerno rast, kasneje pa se pojavijo tudi učne težave (Tatton-Brown in Rahman, 2007). 
Ker je Sotosov sindrom redka genetska motnja, je o sindromu na voljo malo informacij. V teoretičnem delu zato podrobno predstavljamo Sotosov sindrom in pot do postavitve diagnoze ter specifične in splošne fenotipske značilnosti sindroma. Sotosov sindrom uvrščamo v skupino sindromov prekomerne rasti, ki so si med seboj zelo podobni. Za napoved poteka in kakovosti otrokovega življenja ter s tem za opredelitev potrebne pomoči je ključno natančno diferencialno diagnosticiranje. 
V magistrskem delu se podrobneje osredotočamo na govor in jezik oseb s Sotosovim sindromom. 
V empiričnem delu predstavljamo 6,5 leta staro deklico s Sotosovim sindromom, ki obiskuje program za predšolske otroke s prilagojenim programom in dodatno strokovno pomočjo. Pri ocenjevanju deklice in opisu njenega delovanja smo uporabili različne instrumente. Opravili smo intervju z dekličinimi starši in jih povprašali o razvoju, funkcioniranju in komunikaciji doma ter o sociopragmatičnih sposobnostih. Na osnovi podatkov smo oblikovali govorno-jezikovni profil predšolskega otroka s Sotosovim sindromom pred vstopom v šolo.
Izsledki razpoložljivih tujih raziskav o posameznikih s Sotosovim sindromom kažejo na večji ali manjši zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju. Z največ težavami se osebe s Sotosovim sindromom  srečujejo na področjih ekspresivnega jezika in sociopragmatike, sicer pa njihove jezikovne sposobnosti sovpadajo z intelektualnim funkcioniranjem. Ugotovitve smo potrdili tudi v naši raziskavi. Deklica ima težave predvsem z artikulacijo, ekspresivnim jezikom, priklicom besed, sociopragmatiko, abstraktnim mišljenjem in sposobnostjo reševanja problemov. Kljub temu dobro razume in izraža čustva ter je senzibilna in empatična. Težave, s katerimi se srečuje, so posledica Sotosovega sindroma in obrojstvene asfiksije. Zaključujemo, da imajo osebe s Sotosovim sindromom težave na govorno-jezikovnem področju in na področju sociopragmatike, izraženost njihovih težav pa je odvisna tudi od pridruženih težav oziroma zapletov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-24 03:40:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117754</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
