<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117737"><dc:title>Usposobljenost študentov magistrskega programa, smeri poučevanje na razredni stopnji, za poučevanje učencev z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Tomelj Bobnar,	Nena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti in hiperaktivnost (ADHD)</dc:subject><dc:description>Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (v nadaljevanju ADHD) je nevrorazvojna motnja, ki se
primarno kaže kot težave s pozornostjo, impulzivnost in hiperaktivnost. Pri številnih otrocih
se poleg ADHD pojavljajo še druge dodatne motnje. ADHD se v populaciji šolajočih otrok
pojavlja v približno petih odstotkih, vendar se število otrok, ki so prepoznani kot otroci z
ADHD, povečuje. V kolikor so te težave izrazite in pomembno ovirajo posameznika pri
šolskem delu, so otroci usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo, ki se izvajajo v rednih osnovnih šolah, kar pomeni, da jih poučujejo učitelji
razrednega in predmetnega pouka.
Pogosto ADHD spremljajo vedenjske in učne težave ter težave v odnosih. Ustrezno učno
okolje, ki je prilagojeno posamezniku, lahko pomembno prispeva k njegovi učni uspešnosti
in k preprečevanju ter zmanjšanju vedenjskih težav. Organizacija učnega okolja je
odgovornost predvsem učiteljev. Ti morajo imeti o ADHD določeno znanje, da lahko
učencem z omenjeno motnjo nudijo ustrezne prilagoditve, da se poslužujejo učinkovitih
pristopov, metod dela oziroma da prepoznajo odstopanja, ki kažejo na potrebe po
prilagajanju učnega okolja in morda tudi po bolj poglobljeni diagnostični oceni
posameznikovega funkcioniranja.
V magistrskem delu smo predstavili osnovne značilnosti, pogostost in klasificiranje ADHD,
usmerjanje otrok z ADHD, različne pristope k obravnavi motnje in konkretne prilagoditve
učnega okolja ter strategije dela z učenci z ADHD. Predstavili smo raziskave o
usposobljenosti študentov razrednega pouka za poučevanje učencev z ADHD oziroma
raziskave s podobno tematiko in preučili predmetnik univerzitetnega študijskega programa
za razredni pouk, da bi dobili vpogled, katere vsebine o ADHD se predvidoma obravnavajo
pri posameznih predmetih. V številnih raziskavah so prišli do ugotovitve, da učiteljem in
študentom razrednega pouka primanjkuje znanja o otrocih z ADHD, kar poročajo tudi
učitelji in študenti sami. V naši raziskavi smo se omejili na študente, bodoče učitelje
razrednega pouka, ki so tik pred zaključkom študija. Zanimalo nas je, kako usposobljeni so
za poučevanje učencev z ADHD. V ta namen smo sestavili vprašalnik, ki je preverjal
poznavanje splošnih dejstev, znakov ADHD, diagnostičnega ocenjevanja in obravnave
ADHD, znanje o prilagajanju vzgojno-izobraževalnega procesa učencem z ADHD ter znanje
o strategijah ali načinih ravnanja v predstavljenih problemskih situacijah. Poleg tega so
študenti ocenili svojo usposobljenost za poučevanje učencev z ADHD in potrebo po
dodatnem usposabljanju na tem področju. Rezultati so pokazali, da imajo študenti
razrednega pouka o ADHD zelo osnovno znanje in da je njihovo znanje pomanjkljivo
predvsem pri načrtovanju ustreznih prilagoditev poučevanja ter pri načrtovanju konkretnih
strategij za delo z učenci z ADHD. Tudi pri poznavanju splošnih dejstev, znakov in
diagnostičnega ocenjevanja ter pri obravnavi otrok z ADHD je bilo pri nekaterih vsebinah
znanje študentov napačno ali pomanjkljivo. Študenti sami ugotavljajo, da imajo o ADHD
premalo znanja in da na tem področju nujno potrebujejo dodatna usposabljanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-24 03:38:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>