Genetika dednih bolezni pri mački (Felis catus)Jakun, Ana (Avtor) Dovč, Peter (Mentor) mačkededne boleznigenetikaV diplomskem delu je predstavljeno ozadje genetskih bolezni in anomalij, ki se pojavljajo pri pasemskih ter nepasemskih mačkah. Opisani so tudi izvor domače mačke, razvoj pasem, evolucijske prilagoditve genoma, vpliv inbridinga v populacijah mačk ter diagnostika dednih bolezni. Domače mačke izvirajo iz vsaj petih rodov divjih mačk z območja Bližnjega vzhoda. Pasme mačk izvirajo iz štirih genetsko ločenih populacij nepasemskih mačk, in sicer iz evropske, vzhodne mediteranske, arabske obmorske ter južno-azijske. Posledice delovanja evolucije na genom mačke se kažejo s povečanjem števila genov, povezanih z metabolizmom maščob, ostrino vida in sluha. V primerjavi s psi se je pri mačkah repertoar olfaktornih genov skrčil, repertoar vomeronazalnih genov pa se je razširil. Hipertrofična kardiomiopatija (HCM), ki se pojavlja pri pasmi maine coon in policistična bolezen ledvic (PKD), ki se pojavlja pri perzijkah, sta zelo pogosti genetski bolezni. Brahicefalija je najpogostejša genetsko pogojena anomalija v populacijah pasemskih mačk. Pri določenih pasmah (burmanke, perzijke) je brahicefalija zaželena lastnost, na podlagi katere odbirajo živali za vzrejo. Pri nepasemskih mačkah so dedne bolezni redke in se pojavljajo posamično. Manjša pojavnost dednih bolezni pri nepasemskih mačkah je posledica manjšega inbridinga (parjenja v sorodstvu), torej bi morala biti pri pasmah z visoko stopnjo inbridinga pozornost usmerjena na povečanje genetske pestrosti.20202020-07-23 07:15:48Diplomsko delo/naloga117716sl