<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117702"><dc:title>Povezava med vlažnostjo lesa iglavcev in pojavom modrenja na fasadi modelnega objekta</dc:title><dc:creator>Zakrajšek,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>lesena fasada</dc:subject><dc:subject>glive modrivke</dc:subject><dc:subject>modrenje</dc:subject><dc:subject>modelni objekt</dc:subject><dc:description>Les v zadnjem času spet pridobiva na veljavi in ugledu; delež uporabe lesa kot gradbenega materiala se povečuje. Tako danes opazimo vse več lesenih fasad, ki krasijo vse vrste objektov. Lesene fasade so primerne tako za stanovanjske hiše kot tudi za večje javne stavbe in poslovno-stanovanjske objekte. Vsem lesena fasada predstavlja zaščito osnovne konstrukcije pred vplivi okolja, hkrati pa je pomemben oblikovalski in estetski element stavbe. Les uporabljen za leseno fasado sodi med estetsko bolj obremenjene lesene površine. Kakovost lesene fasade opredeljuje pravilna izbira drevesne vrste, natančna vgradnja in strokovna izvedba detajlov. Pravilen način vgradnje je temeljnega pomena za trajnost lesene fasadne obloge. Ob upoštevanju načel konstrukcijske zaščite in dejstva, da mora biti lesena fasada prezračevana, je skrb za trajnost lesenih fasad odveč. Vseeno pa ne gre pozabiti na dejstvo, da je lesena fasada močno izpostavljena fotodegradaciji in predvsem delovanju gliv modrivk. Spremljali smo leseno fasado na modelnem objektu, postavljenem na vrtu Biotehniške fakultete Oddelka za lesarstvo. Leto in pol smo opravljali meritve vlažnosti lesa, temperature, sončnega obsevanja, zadrževanja kondenza na površini lesa in vremenskih pogojev. Večkrat letno smo ocenjevali pomodrelost fasadnih elementov. Tako smo ob korelaciji lesne vlažnosti z izpostavljenostjo smrekovih, macesnovih in borovih fasadnih elementov ugotovili, da se je najbolje odrezala jedrovina bora, sledi ji smrekovina, nato beljava bora, najslabše pa se je obnesla macesnovina</dc:description><dc:publisher>[N. Zakrajšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-07-22 12:42:11</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>117702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>