<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117680"><dc:title>Vpliv kakovosti zlepljenosti gradnikov na nabrekanje ivernih in vlaknenih plošč</dc:title><dc:creator>Žgajner,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>razslojna trdnost</dc:subject><dc:subject>debelinski nabrek</dc:subject><dc:subject>konstrukcijska iverna plošča LSB</dc:subject><dc:subject>iverna plošča tipa P2</dc:subject><dc:subject>iverna plošča tipa P5</dc:subject><dc:subject>MDF vlaknena plošča</dc:subject><dc:description>Preučevali smo korelacijo med debelinskim nabrekom in razslojno trdnostjo pri lesnih kompozitih oziroma kakšen vpliv ima zlepljenost gradnikov na nabrekanje plošč. Preizkušali smo razslojno trdnost in debelinski nabrek LSB plošče, MDF plošče ter iverne plošče tipa P2 in P5. Debelinski nabrek smo določali s potapljanjem v vodo, izpostavitvijo okolju s povišano vlažnostjo (relativna zračna vlažnost 85 %, temperaturo 20 °C) ter ciklično izpostavitvijo (potopitev v vodo, zmrzovanje in sušenje). Po končanem preizkusu smo preizkušancem določili debelinski nabrek ter razslojno trdnost. Ugotovili smo, da imajo v suhem stanju najboljšo razslojno trdnost LSB plošče, najslabše pa so se obnesle iverne plošče tipa P2. Pri izpostavitvi vlažni klimi so imele najmanjši nabrek iverne plošče tipa P5, največji debelinski nabrek pa so imele MDF plošče. Pri potapljanju v vodo so imele najmanjši debelinski nabrek LSB plošče, največji pa pri iverni plošči tipa P2. Opravili smo tudi ciklični test. Ugotovili smo, da so po končanem cikličnem preizkusu razslojne trdnosti in debelinski nabreki v podobnem razmerju kot pri suhih ploščah, z izjemo MDF plošče, ki je imela po cikličnem preizkusu najmanjši nabrek, ker je zadnji korak pri ciklu sušenje v sušilniku, kjer vlaknene plošče hitreje oddajo vlago, kot druge plošče, ker imajo vlakna veliko sposobnost vpijanja in oddajanja vlage. Zato se plošča zelo hitro odziva na spremembo klime v okolici.</dc:description><dc:publisher>[D. Žgajner]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-07-20 14:38:01</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>117680</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
