<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117674"><dc:title>Analiza vzrokov za razkroj impregniranih lesenih kolov</dc:title><dc:creator>Kokelj,	Štefan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>razkroj lesa</dc:subject><dc:subject>impregnacija</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>bakrovi pripravki</dc:subject><dc:description>Les v zadnjem času pridobiva na veljavi kot gradbeni material. Ko ga uporabljamo za gradbene namene, želimo, da lesni izdelki čim dlje časa obdržijo funkcionalnost. Še posebej zunaj vgrajen les je izpostavljen lesnim škodljivcem, če pa je poleg tega še v stiku z zemljo, pa je ogroženost še večja. Leseni koli, ki smo jih preučevali v diplomskem projektu so bili zabiti v zemljo na otroškem igrišču v Ljubljani. Kljub impregnaciji z bakrovimi pripravki so delno strohneli že po petih letih. V primeru neustrezne zaščite je trajnost impregniranega lesa povsem primerljiva z nezaščitenim lesom. Vizualna analiza kolov je potrdila, da so bili razkrojeni z glivami rjave trohnobe. Iz trhlih kolov smo pripravili dve vrsti vzorcev. Prvi so bili za določanje vsebnosti bakra v lesu in drugi za določanje tlačne trdnosti. Vsebnost bakra v lesu smo analizirali z napravo Oxford instruments XRF analyser, tlačno trdnost pa z Univerzalnim testirnim strojem Zwick-Roell Z100. Prišli smo do spoznanja, da so bili koli slabo impregnirani in so vsebovali premalo bakra, zato so v kratkem obdobju izgubili veliko tlačne trdnosti.</dc:description><dc:publisher>[Š. Kokelj]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-07-20 14:19:18</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>117674</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>