Vrednotenje vpliva oblik samostojnega eksperimentalnega dela na znanje in spretnosti učencev 4. razreda osnovne šoleMarkič, Eva (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) eksperimentalno deloUčitelji uporabljamo različne metode in oblike dela, da zagotovimo razgiban in za učence bolj učinkovit pouk. V eni sami učni uri pogosto izpeljemo več različnih učnih oblik, zato je pomembno, da so naše izbire preudarne in v korist učencem. Izvajanje eksperimentalnega pouka v razredu je za učence vedno neko posebno doživetje, saj pouk poteka na drugačen, bolj aktiven način. Učitelji lahko opažamo navdušenost učencev ob izvajanju eksperimentov, a se nam hkrati poraja vprašanje, koliko od take oblike pouka odnesejo učenci. V prizadevanju za čim bolj učinkovit učni proces si želimo, da bi učenci pri izvajanju eksperimentov ne le uživali, temveč v čim večji meri poglobili znanje. Z magistrskim delom želimo ugotoviti, kako različne oblike samostojnega eksperimentalnega dela vplivajo na znanje in spretnosti učencev. Osredinili smo se na učence 4. razreda osnovne šole pri predmetu naravoslovje in tehnika, pri katerih je poučevanje naravoslovja že bolj strukturirano in obsežnejše. Učenci so pri 9–10 letih na stopnji konkretnih operacij, torej če učenci določene vsebine obravnavajo praktično, so jim le-te mnogo bolj razumljive in si jih bolje zapomnijo. Glede na starost učencev se prilagajajo tudi učne oblike pri izvajanju eksperimentalnega pouka. Učenci 4. razreda osnovne šole so že dovolj izkušeni, da lahko poskuse izvajajo tako individualno kot v skupinah. Natančneje: proučiti smo želeli, kakšna so stališča učencev do eksperimentalnega pouka ter pouka naravoslovja nasploh, kako različne oblike samostojnega eksperimentalnega dela vplivajo na napredek v znanju učencev, na trajnost znanja pri učencih ter na dosežene spretnosti učencev ter kakšna je samoocena aktivnosti učencev glede na obliko samostojnega eksperimentalnega dela. Izvedli smo raziskavo, pri kateri smo uporabili kavzalno eksperimentalno in deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja v prepletu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. V raziskavo je bilo vključenih 61 učencev 4. razredov na izbrani osnovni šoli v šolskem letu 2019/20. Podatke smo zbirali s predpreizkusom znanja, preizkusom znanja ter poznim preizkusom znanja nanašajoč se na učne vsebine svetloba, elektrika in magnetizem, začetnim in končnim splošnim vprašalnikom o splošnih stališčih učencev do pouka naravoslovje in tehnika, s poudarkom na eksperimentalnem pouku, kratke ankete ob koncu preizkusa znanja, na katerih so učenci podali svoje mnenje o tem, kako všeč jim je določena oblika dela in kako aktivne se počutijo ter z individualnimi opazovanji izbranih učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci pozitivna stališča do pouka naravoslovja, da oblika samostojnega eksperimentalnega dela statistično značilno vpliva na napredek znanja učencev, in sicer se je skupinska učna oblika izkazala za najmanj uspešno, najuspešnejši so bili učenci, ki so eksperimentalno delo izvajali samostojno. Statistično značilne razlike se med učenci, ki so samostojno eksperimentalno delo izvajali v različnih učnih oblikah, pri trajnosti znanja ter usvojenih spretnostih ne kažejo, prav tako se ne kažejo statistično značilne razlike v samooceni aktivnosti učencev. Pri oceni priljubljenosti posamezne oblike dela so se učenci v največji meri odločali, da eksperimente najraje izvajajo v parih. Tudi rezultati napredka učencev v znanju in v trajnosti znanja, kjer razlike sicer niso bile statistično pomembne, so kazali v korist dvojicam, zato z izbiro učne oblike dela v paru pri eksperimentalnem delu omogočimo tako prijetno okolje za delovanje učencev, kot učinkovito okolje za učenje in pridobivanje novih znanj. Četudi izsledkov raziskave ne moremo posploševati na osnovno množico zaradi premajhnega vzorca, raziskava predstavlja dobra izhodišča za nadaljnje raziskovanje.20202020-07-18 04:20:01Magistrsko delo/naloga117632sl