<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117627"><dc:title>Primerjava novih in starejših standardnih postopkov izpiranja bakrovih učinkovin iz lesa</dc:title><dc:creator>Tekalec,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>izpiranje bakra</dc:subject><dc:subject>primerjava standardov</dc:subject><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>fiksacija</dc:subject><dc:description>Leseni izdelki so na prostem izpostavljeni biotskim in abiotskim dejavnikom razgradnje. V kolikor jih ţelimo ohraniti, ga moramo zaščititi z biocidnimi proizvodi, ki lesu znatno podaljšajo trajnost. Poleg učinkovitosti, je dobra vezava v les ena od ključnih zahtev za dober biocidni proizvod. Za zaščito lesa v zahtevnih zunanjih pogojih uporabe se uporabljajo večinoma bakrovi biocidi, ki jim moramo dodati ustrezne dodatke, ki omogočijo vezavo v les. V preteklosti so se v te namene uporabljale predvsem kromove spojine, danes pa bakrove učinkovine kombiniramo z etanolaminom. V okviru te naloge smo fiksacijo bakrovih in kromovih spojin določali s tremi različnimi standardnimi postopki in sicer; CEN/TS 15119-1:2008, CEN/TS 15119-2:2008 ter ENV 1250-2:1994. Ugotovili smo da so postopki zelo selektivni, in da na količino izpranega bakra vpliva čas trajanja izpostavljenosti lesa v stiku z vodo.</dc:description><dc:publisher>[T. Tekalec]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-07-17 14:52:54</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>117627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
