<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117610"><dc:title>Vpliv širine branik smrekovine in macesnovine na delež ekstraktivov in naravno odpornost na glive razkrojevalke</dc:title><dc:creator>Sitar,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>macesen</dc:subject><dc:subject>širina branik</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>lesne glive</dc:subject><dc:subject>razkroj</dc:subject><dc:subject>izguba mase</dc:subject><dc:description>Smrekovina in macesnovina spadata med tiste vrste lesa, ki se pri nas v obliki masivnega lesa najpogosteje uporabljajo kot gradbeni, konstrukcijski in stavbni les. Za takšen namen uporabe je poleg mehanskih lastnosti lesa zelo pomembna tudi naravna odpornost lesa. Znano je, da je smrekovina neodporna drevesna vrsta, medtem ko macesnovina spada v razred zmerno odpornih drevesnih vrst. Ker se pri obeh drevesnih vrstah mehanske lastnosti lesa izboljšujejo (povečujejo) z gostoto oz. z ožanjem branik, nas je zanimalo, kakšen vpliv ima pri teh 2 lesnih vrstah širina branik na naravno odpornost lesa in hkrati tudi na delež vsebnosti ekstraktivov, katerim na splošno predpisujemo največji vpliv na naravno odpornost lesa. Te vplive smo ugotavljali v skladu s standardom SIST EN 113. Izdelali smo vzorce lesa smreke in macesna z različnimi širinami branik in jih izpostavili 3 vrstam gliv razkrojevalk. Nekaterim vzorcem lesa smo pred izpostavitvijo 3 glivam razkrojevalkam z ekstrakcijo izločili ekstraktive in tako poskušali določiti delež ekstraktivov za posamezen razred širin branik. Ugotovili smo, da širina branik obeh lesnih vrst nima vpliva na delež ekstraktivov v lesu. Z gravimetrično metodo smo po izpostavitvi glivam razkrojevalkam preučevali vpliv širine branik na naravno odpornost obeh lesnih vrst in ugotovili, da splošnega značilnega vpliva ni.</dc:description><dc:publisher>[R. Sitar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2020-07-17 13:03:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>117610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
