<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117603"><dc:title>Nasičenje tokovnih transformatorjev</dc:title><dc:creator>Bevc,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tokovni zaščitni transformator</dc:subject><dc:subject>feromagnetno jedro</dc:subject><dc:subject>vplivi na nasičenje</dc:subject><dc:subject>zaščita.</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo opisali različne vrste nasičenj tokovnih transformatorjev (TT) in razloge za njihov nastanek. Merjenje tokov je z vidika vodenja in zaščite naprav in omrežja nujen proces. Ker pri prenosu in distribuciji električne energije tečejo v omrežju zelo veliki tokovi, je potrebno tok  pred uporabo v sistemih vodenja in zaščite, t.i »sekundarnih sistemih« pretvoriti na nižjo vrednost. To naredimo s TT.

Magistrska naloga zajema vpogled v delovanje TT s feromagnetnim jedrom, vplive na nasičenje transformatorskega jedra in ukrepe, s katerimi nasičenje preprečimo. Pri meritvah smo uporabili strojno in programsko opremo Omicron. Tokovniku na katerem smo testirali vplive na nasičenje magnetnega jedra, smo z orodjem CT Analyzer izmerili magnetilno krivuljo.

Nato smo v laboratoriju pripravili testni poligon, s katerim smo preučevali vplive izmenične komponente toka, enosmerne komponente toka in bremena na nasičenje magnetnega jedra tokovnega transformatorja. Od strojne opreme smo uporabili CMC 256-6, CMC 356, dva pred upora in drsni upor. Tok z enosmerno komponento smo generirali s pomočjo programa NetSim, izmenično komponento s programom QuickCMC, vse odzive TT pa smo posneli s pomočjo programa Enerlyzer.

Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da prevelika amplituda izmenične komponente toka,  prisotnost enosmerne komponente v primarnem toku in večje breme na sekundarnih sponkah TT rezultirajo v hitrejšem nasičenju transformatorskega jedra. Nasičenje TT se na sekundarnem toku odraža v zmanjšani amplitudi, povečani frekvenci, pojavijo se višje harmonske komponente in poveča se fazni zamik med kazalcem primarnega in sekundarnega toka.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-17 12:50:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
