<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117578"><dc:title>Primerjava obdelave mizne plošče iz masivne hrastovine z lakom na osnovi organskih topil in z vodnima lakoma</dc:title><dc:creator>Žabčić,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanšek,	Ida	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>premazi za les</dc:subject><dc:subject>vodni sistemi</dc:subject><dc:subject>odpornostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>uredba HOS</dc:subject><dc:description>Ugotavljali smo, če je v manjšem lesarskem obratu možno zamenjati površinski sistem na osnovi organskih topil s površinskim sistemom na vodni osnovi, ter s tem zmanjšati vnos hlapnih organskih spojin v okolje. Testirali smo poliuretanski (PU) lak ter enokomponentni (V1) in dvokomponentni (V2) vodni lak. Za zamenjavo PU laka je najpomembneje, da zagotavlja lak, s katerim ga bomo zamenjali, primerljive lastnosti obdelanih površin. Vse sisteme smo nanesli z navadnim zračnim razprševanjem na masivne širinsko lepljene hrastove plošče. Vsi 3 površinski premazi so bili zračno sušeni. Ugotovili smo, da bi PU sistem lahko zamenjali z obema vodnima sistemoma, vendar so bili pri laku z oznako V2 rezultati boljši kot pri drugem laku (V1). Izračun zmanjšanja hlapnih organskih spojin, ob predpostavljeni proizvodnji, pokaže, da bi z zamenjavo PU sistema z vodnim sistemom zmanjšali emisije hlapnih organskih spojin za slabi 2 toni letno.</dc:description><dc:publisher>[G. Žabčić]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2020-07-16 13:22:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>117578</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>