Vpliv cecilijanskega gibanja na razvoj slovenskega orglarstva med 1877 in 1941Gartnar, Aleksandra (Avtor) Nagode, Aleš (Mentor) zgodovina orgelorgle na Slovenskemcecilijansko gibanjeCecilijino društvoOrglarska šola v LjubljaniCerkveno glasbo druge polovice 19. stoletja na Slovenskem je zaznamovalo širjenje cecilijanskega gibanja, ki je stremelo k njeni obnovi. Cecilijanci so se pri svojem delovanju sprva opirali na sklepe Tridentinskega koncila in kasnejše papeške dokumente o cerkveni glasbi, z letom 1903 pa so potrditev svojega delovanja doživeli z motu propriem papeža Pija X. Tra le sollecitudini. Gibanje se je tudi na Slovenskem leta 1877 organiziralo v več cecilijinih društev, ki so za širjenje idej o dostojni liturgični glasbi prirejala večdnevne tečaje za organiste ter ustanavljala orglarske šole, izhajati pa je začel tudi mesečnik Cerkveni glasbenik. Iz objav, na katere smo se v razpravi opirali in podpore, ki so jo prejemali s strani visokih cerkvenih krogov, lahko sklepamo, da so posamezni člani cecilijinega društev predvsem z ocenami novih in prenovljenih orgel ter posameznimi organološkimi razpravami spodbujali nastajanje novih orgel in vplivali na kvaliteto ter razvoj orglarstva na Slovenskem. Novih glasbil v tem obdobju so na območju današnje ljubljanske nadškofije po dostopnih podatkih postavili 140, razvoj njihove tehnične in zvočne podobe pa smo v razpravi skušali prikazati s primerjavo njihovih dispozicij.20202020-07-15 07:45:03Magistrsko delo/naloga117537sl