Vpliv kompetenc na samoiniciativno preoblikovanje dela vzgojiteljic predšolskih otrokPintar, Jana (Avtor) Berčnik, Sanja (Mentor) kakovost v vzgoji in izobraževanjuV vzgojiteljskem poklicu se neprestano poudarja pomen vseživljenjskega učenja, kompetentnosti, motiviranosti, refleksije in evalvacije. Samoiniciativno preoblikovanje dela prinaša številne pozitivne učinke pri delu, saj je povezano z delovnim udejstvovanjem in zadovoljstvom z delovnim mestom ter izboljšanjem delovnih nalog. Pedagoški delavec, ki samoiniciativno oblikuje svoje delo, gre izven začrtanih okvirjev, je visoko motiviran in išče pot, kako osmisliti pomen svojega dela. Zaposleni s takimi izkušnjami prispeva k dvigu kakovosti v vzgoji in izobraževanju. V teoretičnem delu sem opredelila kakovost v vzgoji in izobraževanju, kompetence in profesionalni razvoj pedagoških delavcev, samoiniciativno preoblikovanje dela ter zavzetost pri delu. Samoiniciativno preoblikovanje dela je koncept, ki je v slovenskem prostoru docela neznan, a hkrati lahko poznavanje le-tega pomembno vpliva na izboljšanje delovne izkušnje pedagoških delavcev in posledično zvišuje kakovost v vzgoji in izobraževanju. V empiričnem delu sem s pomočjo metode anketiranja raziskala, kakšno je mnenje anketirancev o kakovosti slovenske vzgoje in izobraževanja, kako ocenjujejo lastno kompetentnost za delo v vzgoji in izobraževanju, koliko so seznanjeni s konceptom samoiniciativnega preoblikovanja dela, ali se pojavljajo razlike pri pogostosti vpeljevanja samoiniciativnega preoblikovanja dela glede na stopnjo izobrazbe in glede na delovno dobo anketirancev, kakšna je povezava med oceno lastne kompetentnosti anketirancev in samoiniciativnim preoblikovanjem dela, kakšno je mnenje anketirancev glede zavzetosti pri delu, kakšna je povezava med samoiniciativnim preoblikovanjem dela in zavzetostjo pri delu in ali obstaja povezava med zavzetostjo pri delu in vrsto zaposlitve anketirancev. V raziskavi je sodelovalo 221 pedagoških delavcev.20202020-07-15 04:48:59Magistrsko delo/naloga117526sl