<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117478"><dc:title>Vrednotenje estrogene aktivnosti mešanic izbranih bisfenolov in njihovih metabolitov</dc:title><dc:creator>Blažič,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin Mašič,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gramec Skledar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bisfenoli</dc:subject><dc:subject>estrogenski receptor α</dc:subject><dc:subject>mešanice</dc:subject><dc:subject>aditivni model</dc:subject><dc:subject>metabolizem</dc:subject><dc:description>Preko uživanja hrane in vode, vdihovanja plinov in dotikanja stvari v okolici v naše telo nenehno prehajajo številne sintezne in naravne spojine. Nekatere izmed teh lahko vplivajo na delovanje našega endokrinega sistema in s tem povzročajo različne neugodne zdravstvene izide. Ena takih spojin je bisfenol A, ki pa se zaradi številnih odmevnih študij, ki so poročale o njegovih škodljivih učinkih na zdravje, v zadnjem desetletju delno nadomešča z drugimi bisfenolnimi analogi. Posledica tega je, da smo pogosto izpostavljeni mešanicam različnih bisfenolov in še številnim drugim spojinam. V toksikologiji se tako daje vedno večji poudarek na vrednotenje mešanic, saj le-to ponuja natančnejši prikaz toksičnosti, kot tradicionalni način posamičnega testiranja spojin.
Cilji našega dela so bili testiranje estrogene aktivnosti posameznih bisfenolov A, AF, C, F, S in Z na estrogenski receptor α (ERα), vrednotenje estrogenih učinkov dvokomponentnih mešanic bisfenola A z drugimi bisfenoli, vrednotenje estrogenega delovanja mešanice vseh šestih testiranih bisfenolov in ocena estrogene aktivnosti produktov bisfenolov A, AF in S po prestali 1. ali 2. fazi metabolizma. Za izvedbo poskusov smo uporabili hERα-HeLa-9903 celično linijo in meritve izvajali s pomočjo luciferaznega testa. Pred pričetkom testiranj smo s kontrolnimi spojinami preverili pravilno delovanje celične linije in opravili test z resazurinom za preverjanje morebitne citotoksičnosti spojin. Za citotoksično se je izkazala le 25 μM mešanica vseh šestih opazovanih bisfenolov, ki smo jo zato iz analize izpustili.
Vseh šest testiranih bisfenolov se je po kriterijih OECD 455 protokola izkazalo za agoniste ERα. Jakost njihovega estrogenega delovanja je padala po sledečem vrstnem redu: bisfenol AF, Z, C, A, F, S. Iz meritev jakosti estrogenega delovanja posameznih bisfenolov smo izračunali aditivni model, katerega rezultate smo primerjali z meritvami jakosti estrogenega delovanja mešanic bisfenolov. Vrednosti so se med seboj zelo dobro ujemale, iz česar sklepamo, da imajo mešanice bisfenolov aditiven način součinkovanja na ERα. V testih metabolizma bisfenolov se je izkazalo, da sta najpomembnejša mehanizma metabolne detoksikacije bisfenolov encimski reakciji glukuronidacije in sulfatiranja. V primeru oksidativnega metabolizma bisfenolov, je bilo znižanje estrogene aktivnosti relativno nizko. Vzrok je lahko počasnejša kinetika reakcij ali pa nastanek estrogensko aktivnih produktov. Za določitev tega bi bile potrebne dodatne raziskave.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-11 08:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
