<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117424"><dc:title>Učinki zdravljenja osteoporoze s spinalnimi ortozami</dc:title><dc:creator>Logar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Josip	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>ortoza</dc:subject><dc:subject>osteoporoza</dc:subject><dc:description>Uvod: Človeški skelet ima mnogo pomembnih funkcij: telesu daje oporo, obliko, ga varuje, omogoča mu gibanje. V obdobju rasti je tvorba kosti večja kot razgradnja, v starosti je proces obraten. Kostna masa se veča pred puberteto, nato se manjša, ženske pa imajo nižjo maksimalno kostno maso kot moški. Osteoporoza je sistemska bolezen skeleta in postaja vedno večji javnozdravstveni problem. Bolezen definiramo, ko se kostna masa v neki prostorski enoti zmanjša, ta pa ostane enaka. Kostna masa je za več kot dve standardni deviaciji pod povprečno kostno maso. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so pomanjkanje gibanja, kajenje, alkohol, nekatera zdravila, bolezni, zgodnja menopavza in drugo. Bolezen se deli na primarno in sekundarno. Metode merjenja bolezni so invazivne in neinvazivne. Pogosto se meri mineralna gostota kosti, in sicer v zapestju, kolku, petnici, vretencih in pogačici. Polovica žensk v življenju doživi osteoporozni zlom. Ti se največkrat pojavijo na distalnem delu radiusa, vretencih in kolku. Najpogostejši so zlomi vretenc, najslabšo prognozo pa imajo zlomi kolka. Najpomembnejši člen pri zdravljenju osteoporoze je preventiva. Pomembno je uživanje zadostne količine kalcija, tretja stopnja je zdravljenje z zdravili. Spinalne ortoze omogočajo kakovostnejše življenje z zmanjšano bolečino v hrbtenici in boljšo mišično močjo. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti učinke zdravljenja osteoporoze z aplikacijo spinalnih ortoz. Metode dela: Metoda dela je bila sistematičen pregled literature. Pregled s pomočjo sistema Cobiss, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in Google Učenjaka. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: Uporabljenih je bilo deset raziskav od leta 2009 do 2019. Po uporabi spinalne ortoze po osteoporoznem zlomu je bilo ugotovljeno izboljšano splošno ravnotežje, manjše število padcev pri vajah analize hoje, povečana mišična moč hrbtnih mišic, abdominalnih mišic in zmanjšana bolečina v hrbtenici. Razprava in zaključek: Pomembna naloga spinalnih ortoz je preprečevanje bolečine v hrbtenici, izboljšanje mišične moči in kakovost življenja pacienta. Največkrat uporabljena je ortoza Spinomed. Pregledanih je bilo le deset študij z majhnimi vzorci preiskovancev. Avtorji so sami izrazili pomisleke nad majhnimi razlikami med spinalnimi ortozami, ki so bile vključene v študije, ali med ortozami in kontrolnimi skupinami, ki ortoz niso uporabljale.</dc:description><dc:publisher>[A. Logar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-10 07:47:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117424</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
