Velikost stalnih zob pri prebivalcih Slovenije – raziskava ekstrahiranih zobKrobot, Jure (Avtor) Štamfelj, Iztok (Mentor) Rojko, Franc (Komentor) Divjak, Mojca (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikavelikost zobzobni premeristalni zobjeodontometrijaanatomija zobSlovenijaUvod: Poznavanje velikosti zob je pomembno za dentalno medicino, antropologijo in forenziko. Velikost zoba izrazijo meziodistalni premer (širina), bukolingvalni premer (debelina) in cervikoincizalni premer (dolžina) krone oz. korenine. Namen: Namen raziskave je bil določiti srednje vrednosti in mere variacije za premere stalnih zob pri prebivalcih Slovenije in preveriti naslednji hipotezi: i) povprečni zobni premeri se uvrščajo v razpone vrednosti za evropske narode in populacije evropskega porekla; ii) povprečni premeri levih in desnih zob se med seboj ne razlikujejo. Metode dela: Iz učne zbirke smo vzeli 949 ekstrahiranih stalnih zob ter zobne premere izmerili z digitalnim kljunastim merilom. Zobnih premerov, ki so jih spremenile bolezenske spremembe, zobozdravniški posegi, poškodbe in napredovala obraba nismo izmerili. Izračunali smo povprečje, mediano, standardni odklon, koeficient variacije in variacijski razmik. V literaturi smo poiskali podatke o velikosti zob pri drugih evropskih narodih in populacijah evropskega porekla. S testom t smo ugotavljali obstoj statistično značilnih razlik med povprečnimi premeri levih in desnih istoimenskih zob. Razliko smo obravnavali kot statistično značilno pri P ? 0,05. Rezultati: Povprečni premeri stalnih zob so bili v razponih vrednosti za evropske narode in populacije evropskega porekla.Z izjemo dolžine distobukalne korenine pri zgornjih šesticah ter dolžine distobukalne in palatinalne korenine pri zgornjih osmicah nismo ugotovili statistično značilnih razlik med premeri levih in desnih zob. Razprava in zaključek: Skladno s prvo hipotezo so povprečni premeri stalnih zob pri prebivalcih Slovenije primerljivi s tistimi iz literature za druge evropske narode in populacije evropskega porekla. Z drugo hipotezo se ne ujemajo ugotovljene levo-desne razlike glede dolžine korenin pri zgornjih kočnikih. Ugotovljena levo-desna nesomernost bi lahko bila povezana z delovanjem okoljskih dejavnikov, za katere je znano, da v večji meri vplivajo na razvoj zobne korenine kakor na razvoj zobne krone. Rezultate raziskave bi bilo smiselno vključiti v študijsko literaturo za bodoče zobotehnike in zobozdravnike.[J. Krobot]20202020-07-10 07:47:04Diplomsko delo/naloga117423sl