Vsebnost ekstraktivov destiliranih vejic iglavcev v žganjuŠinkar, Krištof (Avtor) Vek, Viljem (Mentor) Oven, Primož (Komentor) iglavcižganjeekstraktivigravimetrijaspektrofotometrijakromatografijaRaziskali smo vsebnost ekstraktivov vejic navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.), navadne jelke (Abies alba Mill.) in rdečega bora (Pinus sylvestris L.) v destilatih (žganju) in v Soxhlet ekstraktih vejic. Vsebnost ekstraktivov smo določali pri vejicah, ki smo jih odvzeli spomladi in jeseni. Za destilacijo smo uporabili surovo žganje iz jabolk, za Soxhletovo ekstrakcijo pa metanol, različno koncentriran etanol in surovo žganje. Surove ekstrakte smo očistili z dietil etrom, da smo ločili nepolarno frakcijo od polarne. Gravimetrično smo v vzorcih izmerili količino celokupnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrično analizo smo kolorimetrično izmerili vsebnost celokupnih fenolov, s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) pa vsebnost vitaminov, torej retinola, askorbinske kisline in tokoferola. Rezultati so pokazali, da vejice vseh proučevanih drevesnih vrst vsebujejo več celokupnih ekstraktivov in fenolov jeseni kot spomladi. Vejice smreke so vsebovale največ ekstraktivov, jelove pa najmanj. V destilatih so bile količine ekstraktivov bistveno nižje kot v ekstraktih. HPLC analiza je pokazala, da so vitamini v vejicah iglavcev v večji meri prisotni spomladi. Največ askorbinske kisline so vsebovali smrekovi in borovi vzorci. Retinola je bilo jeseni največ v jelovih, spomladi pa v borovih vzorcih. Tokoferola nismo zaznali v nobenem vzorcu. Dokazali smo, da se z uporabo vejic iglavcev pri žganjekuhi del ekstraktivov drevesnih tkiv predestilira v pitno žganje.[K. Šinkar]20202020-07-10 07:15:08Diplomsko delo/naloga117418sl