<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117380"><dc:title>Tema tragičnega spoznanja in motiv Heraklove smrti v Trahinkah in Herkulu na Ojti</dc:title><dc:creator>Valijev,	Sergej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Brane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sofokles</dc:subject><dc:subject>Trahinke</dc:subject><dc:subject>Seneka</dc:subject><dc:subject>Herkul na Ojti</dc:subject><dc:subject>tragično spoznanje.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava motiv Heraklove/Herkulove smrti in temo tragičnega spoznanja v Sofoklovih Trahinkah in Herkulu na Ojti, ki je bil, najverjetneje zmotno, pripisan Seneki. Heraklova smrt na gori Ojti je motiv, ki povezuje celotno dramsko tkivo obeh del. Analiza tragičnega spoznanja v eni in drugi drami razkriva globlje vzroke za razliko v upodobitvi istega motiva. Zaradi različnega dramaturškega in idejnega okvira  ima tudi tragično spoznanje v Sofoklovi drami drugačno vlogo kot v Psevdosenekovi. V magistrskem delu je opisano tako Heraklovo/Herkulovo kot Dejanejrino tragično spoznanje v obeh dramah. Lahko rečemo, da je to v bistvu spoznanje lastne omejenosti, vpetosti v skrivnostno resničnost, ki presega dojemljivost tragičnega junaka. Največje odstopanje  od skupnega jedra mitičnega izročila pa je gotovo prikaz Herkulovega tragičnega spoznanja v Herkulu na Ojti, ki je naposled preseženo v zmagi nad smrtjo po zaslugi njegove virtus.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-08 16:07:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
