<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117374"><dc:title>ODNOS MED KOREJAMA V ERI DONALDA TRUMPA IN KIM DŽONG UNA</dc:title><dc:creator>Markun,	Robin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehka moč</dc:subject><dc:subject>trda moč</dc:subject><dc:subject>mednarodni odnosi</dc:subject><dc:subject>Severna Koreja</dc:subject><dc:subject>Južna Koreja</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>Donald Trump</dc:subject><dc:subject>Kim Džong-un</dc:subject><dc:description>Eden najbolj znanih konfliktov v zgodovini je konflikt med Severno in Južno Korejo, ki mu tudi številne velesile dajejo veliko pozornosti. Tvegan ter dinamičen odnos se kaže predvsem v ekonomskem, družbenem ter političnem odnosu med obema državama. Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) poskušajo z uporabo mehke moči umiriti odnose med obema državama vendar zaenkrat neuspešno.
V diplomskem delu smo preučevali odnos med obema Korejama ter njun odnos do svetovnih velesil. V središče raziskovanja smo postavili predvsem pregled zgodovinskega konflikta med Korejama v času vladavine Donalda Trumpa in Kim Džong Una. 
Korejski polotok še danes predstavlja pomembno konfliktno žarišče. V diplomskem delu smo primerjali obe državi z različnih vidikov in ugotovili, da sta si v marsičem popolno nasprotje. Z deskriptivno analizo odnosov ter na podlagi teorije moči v mednarodnih odnosih smo analizirali, katera vrsta moči je bila uporabljena za doseganje ciljev obeh držav.  
S študijem strokovne in znanstvene literature smo ugotovili, da so ZDA kot velesila večkrat poskusile z uporabo tako trde kot mehke moči, da bi Severno Korejo prepričali v podrejen položaj. Predstavljena je bila tudi kronološka analiza, ki prikazuje katera vrsta moči je bila uporabljena v določenem obdobju in zakaj. 
V diplomskem delu sklepno ugotavljamo, da je bila večina poskusov izboljšanja odnosov med Korejama neuspešna. V zaključku diplomskega dela pa smo s sintezo teoretične in empirične analize predlagali pet različnih scenarijev, kako bi se lahko v prihodnosti razvijali odnosi med Korejama ter kako bi različni dejavniki morebiti vplivali na rešitev tega zgodovinskega konflikta.</dc:description><dc:publisher>[R. Markun]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-08 14:30:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
