<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117356"><dc:title>Sonaravni ukrepi v načrtovanju rabe prostora za zmanjšanje erozijske nevarnosti na poplavnih območjih</dc:title><dc:creator>Mestnik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinman,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rak,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokovodni dogodki</dc:subject><dc:subject>erozija</dc:subject><dc:subject>strižne napetosti</dc:subject><dc:subject>raba tal</dc:subject><dc:subject>sonaravne ureditve</dc:subject><dc:subject>obvodni prostor</dc:subject><dc:description>Prostorsko planiranje sodi med vrste negradbenih protipoplavnih ukrepov. Visokovodni dogodki so s spremljajočo erozijo naraven pojav, ki v okviru prostorskega načrtovanja predstavljajo omejitev rabe prostora. Raba tal skupaj z lastnostmi vodnega toka vpliva na strižne napetosti, ki se pojavijo pri toku vode preko poplavnih območij v času visokovodnih dogodkov. Ko vrednosti strižnih napetosti presežejo mejne strižne odpornosti, pride do erozije. Erozijske nevarnosti ob objektih, kjer se lahko pojavijo večje hitrosti vodnega toka, nismo obravnavali. Planiranje rabe obvodnega prostora mora biti premišljeno in skladno z veljavnimi predpisi. Ključno je, da izberemo rabe, ki so po svoji zasnovi odpornejše na erozijsko delovanje vode. Od rabe tal je odvisna hidravlična hrapavost, zato lahko s spreminjanjem le-te vplivamo na zadrževanje vode, zmanjšanje hitrosti vodnega toka, na lokalno globino in obseg poplavne vode. Z evidentiranjem prekoračenih strižnih obremenitev smo pokazali vzročno posledične zveze med rabo prostora in visokovodnimi procesi. Izbiro in spreminjanje rabe tal uvrščamo med sonaravne ukrepe, saj poleg hidravlične vključujejo tudi ekološko funkcijo. Upoštevanje varstvenega vidika v postopku urejanja prostora sledi ciljem trajnostnega prostorskega razvoja. Skladno s tem in veljavnimi predpisi smo v magistrskem delu podali predloge scenarijev s sonaravnimi ukrepi. V scenarijih je predvidena celovita ureditev obvodnega prostora, ki poleg zagotavljanja boljše odpornosti vključuje obravnavano območje v sistem zelenih površin Šoštanja.</dc:description><dc:publisher>[A. Mestnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-08 08:45:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
